Slavje na hrvaških ulicah. Foto: EPA
Slavje na hrvaških ulicah. Foto: EPA

Hrvaška je svobodna, naši vitezi spet jahajo!

Smučar Ivica Kostelić na Facebooku
Celostranski naslov v Jutarnjem listu

Dan, ko je ustvarjena nova, srečna država

Naslov v Jutarnjem listu
Molitev za generale. Foto: EPA
Gotovina na domačih tleh. Foto: EPA
Ogorčeni tviti Vuka Jeremića. Foto: Twitter
Oprostilna sodba še odmeva

So pa s tem odprte stare, nikdar zares zaceljene rane med Hrvaško in Srbijo. In kot piše hrvaški Index v enem redkih nenavijaških člankov, ki so v zadnjih 24 urah preplavili tamkajšnje medije, se delo hrvaškega pravosodja šele začenja.

"Z osvoboditvijo obeh generalov sodni senat pod vodstvom Theodora Merona ni razrešil krivde tistih, ki so v Nevihti in po njej ropali, ubijali, posiljevali in mučili civilne žrtve," opozarja Index podobno, kot je v petek za MMC povedala Florence Hartmann, nekdanja tiskovna predstavnica haaškega tožilstva. "Haaško sodišče ni reklo, da ni bilo zločinov ali žrtev, ampak je s to razsodbo dejalo, da osebi, ki sta bili obtoženi vsa ta leta, nista tisti, ki sta odgovorni za te zločine," je poudarila Hartmannova.

Index svari pred triumfalnostjo, ki je preplavila Hrvaško in v kateri se, bolj kot kdaj koli poprej, preprosto zamahne z roko nad tem, da so bili po Nevihti dejansko storjeni zločini nad Srbi in da so Hrvati, ki so pobijali nemočne starce, prebetežne za beg, in kradli gospodinske aparate, na svobodi. Ta duh se nikakor ne sme prenesti še na pravosodje, piše Index.

Za zločine ni bil obsojen nihče
Če sta Gotovina in Markač zares nedolžna preživela sedem let v haaškem zaporu, je to prav zato, ker resničnih storilcev zločinov, "posameznikov", kot jih nazivajo, niso nikdar sodno preganjali. Dejstvo, da so se za časa Nevihte in po njej dogajali vojni zločini, je neizpodbitno. Tega ne zanika nihče (več v videih spodaj). Po podatkih Hrvaškega helsinškega odbora (HHO) je bilo uničenih okoli 22.000 objektov, izseljenih okoli 200.000 ljudi, ubitih pa najmanj 677 civilistov.
Hrvaško pravobranilstvo ima po drugi strani drugačne podatke (24 najhujših vojnih zločinov s skupno 167 žrtvami in 47 uboji), pri čemer njihova kvalifikacija ni najbolj verodsotojna, saj so razdelili "vojne žrtve" ter "žrtve vojnih zločinov in pobojev".
Dejstvo je tudi, da za vse omenjene zločine do zdaj ni bil obsojen niti en sam človek. Index pri tem navaja uradno priznane in datirane podatke, v katerem kraju in kdaj je bilo ubitih koliko srbskih civilistov.

"Hrvaška bi jih morala sama preganjati"
Kot je dejala Hartmannova, je škoda, da Hrvaška sama ni sodila storilcem na svojih sodiščih, saj je dobro vedela, kdo so bile strukture, kakšna je bila vloga vojske in policije ter različnih struktur, ki so sodelovale v vojnih in drugih operacijah. "Hrvaška bi lahko prehitela haaško sodišče in dejanske storilce aretirala ter jim sodila na svojih sodiščih, zato je tudi soodgovorna za celo krizo okrog hrvaških generalov," je dodala na koncu. Niti ena hrvaška vlada ni pokazala politične volje za preganjanje vojnih zločinov za časa Nevihte.
"Vprašanje je, koliko je temu dorasla sedanja vlada. No, morda pa jih bo prav oprostilna razsodba za Gotovino in Markača prisilila v ukrepanje. Navsezadnje bi moralo biti prav njim prvim v interesu, da se najdejo zločinci namesto tistih, ki so več let preživeli v haaškem zaporu," piše Index. A, kot je bilo jasno razvidno iz petkovih prenosov na hrvaških televizijah in veličastnih sprejemov na rodnih tleh, Gotovina uživa ogromen ugled tako javnosti kot tudi državnega vrha.

Tadić poziva Hrvaško
Naj se vzdrži triumfalnosti, je hrvaške državljane in politike pozval tudi nekdanji srbski predsednik Boris Tadić, ki je ocenil, da je petkova razsodba haaškega sodišča s seboj prinesla težke posledice. "Razsodba predstavlja hud udarec mednarodni pravici, prostoru zahodnega Balkana pa prinaša hude posledice," je povedal Tadić in dodal še, kako se "na Hrvaškem lahko vidi svojevrstno triumfalnost, v Srbiji pa velika potrtost". "Postavljajo se številna vprašanja o objektivnosti sodišča, ki s seboj prinašajo nevarne interpretacije vlog mednarodnih institucij."

Ob tem je pozval Srbijo, naj kljub takšni razsodbi Haaga ne opusti ideje mednarodne pravičnosti in pravici, saj da bi s tem sodelovala v vzpostavljanju krivic.

Carla Del Ponte: Gotovina bi moral biti obsojen, dokazi obstajajo
"To je bilo veliko, veliko presenečenje. Nameravam prebrati sodniško odločitev, da vidim, kaj je šlo narobe med prvostopenjsko obsodbo in pritožbo," pa je povedala nekdanja glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte, ki pravi, da je zelo presenečena nad razsodbo. "Jasno je, da bi moral biti Gotovina obsojen, ker je obstajala individualna in osebna odgovornost. Obstajali so dokazi."

Kritičen do oprostilne razsodbe je bil tudi nekdanji srbski zunanji minister in zdajšnji predsednik Generalne skupščine ZN-a Vuk Jeremić, ki je na svojem Twitterju zapisal, da "vse, kar sem od nekdaj mislili o 'haaški pravici', po današnjem dnevu ni več razlogov, da se formulira s politično korektnim jezikom". V naslednjem tvitu pa: "Naj dvignejo roko tisti, ki so pristali, da Eulex preiskuje trgovino z organi na Kosovu. Gospodje bodo ugotovili, da smo si jih sami sebi rezali ven."
K. S.

Hrvaška je svobodna, naši vitezi spet jahajo!

Smučar Ivica Kostelić na Facebooku
Celostranski naslov v Jutarnjem listu

Dan, ko je ustvarjena nova, srečna država

Naslov v Jutarnjem listu
Oprostilna sodba še odmeva