"Ruski lovski bombniki Suhoj Su-24, Su-25, Su-34 in vojaški helikopterji se vračajo domov," je sporočila ruska državna televizija. Namestnik ruskega obrambnega ministra Nikolaj Pankov je dejal, da je še prezgodaj govoriti o zmagi nad terorizmom. "Dosegli smo pozitivne rezultate ... prezgodaj pa je še govoriti o zmagi nad terorizmom. Ruska zračna skupina bo nadaljevala zračne napade na infrastrukturo teroristov," je dejal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po usklajenem dogovoru s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom in po pogovoru z ruskim zunanjim in obrambnim ministrom, Sergejem Lavrovom in Sergejem Šojgujem, ukazal umik vojske iz Sirije, kjer je začela napadati nasprotne cilje lani septembra. Iz Kremlja so sporočili, da bo nekaj osebja ostalo v ruskem pomorskem oporišču v Tartusu in zračnem oporišču Hmeimim, ki bosta še naprej operativna. Rusija bo ohranila tudi letalski center za nadzorovanje prekinitve ognja.

Visoki pogajalski odbor, ki predstavlja glavne uporniške sile, je odločitev že pozdravil, a obenem dodal, da bo treba še preveriti dejanski namen poteze na terenu. Po Putinovem ukazu je ruski predsednik po telefonu govoril z ameriškim predsednikom. Barack Obama je dejal, da pozdravlja zmanjšanje nasilja med premirjem, a je obenem ruskega kolega opozoril, da "Asadove sile nadaljuje ofenzivne operacije in še naprej preprečuje dostop humanitarne pomoči do civilnega prebivalstva". Ta dejanja ogrožajo premirje in nadaljevanje političnega procesa. Obama je poudaril, da je za "končanje nasilja v Siriji potrebna politična tranzicija", kar z drugimi besedami pomeni odstop Asada s položaja, česar Rusija ne podpira.

Nov krog pogajanj trenutek resnice
S potezo je Putin nedvomno omogočil Asadu boljša pogajalska izhodišča. V Ženevi se nadaljuje nov krog pogovorov med vojskujočimi se stranmi. Osrednje jabolko spora je še naprej usoda predsednika Asada. Glavni opozicijski uporniki zahtevajo njegov odhod, Damask pa je neomajen in zavrača uvrstitev predsedniških volitev v te pogovore. Z zahtevo vladajočih sil se ne strinja tudi Zahod. Posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je mirovna pogajanja v Ženevi označil za "trenutek resnice" in dodal, da ni načrta B, da je edina alternativa nadaljevanje vojne. Ob peti obletnici začetka vojne bo preiskovalna komisija ZN-a za Sirijo predstavila poročilo o vojnih zločinih, ki so jih med vojno storile vse strani.

27. februarja je v Siriji začelo veljati težko pričakovano premirje, ki pa ne velja za teroristični skupini Fronto Al Nusro in Islamsko državo. Prekinitev sovražnosti, ki je bila sprejeta na pobudo Rusije in ZDA, so načeloma spoštovale vse strani, prišlo pa je do nekaj kršitev na vseh straneh, a vendarle je premirje dalo upanje za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Obenem je omogočilo dostavo humanitarne pomoči v prizadete kraje, ki so bili prej tudi oblegani – eni s strani vladajočih borcev, druge so obkolili uporniki – in nekateri kar nekaj časa odrezani od nujne pomoči.

Nemiri med protesti prerasli v vojno
Kot del arabske pomladi so se 15. marca 2011 na ulice sirske prestolnice Damask odšli protestniki, ki se niso strinjali s predsednikom Bašarjem Al Asadom, zahtevali demokratične reforme in izpustitev političnih zapornikov. Demonstracije so bile v mestu Daraa na jugu Sirije. Arabska pomlad, ki je zajela islamski svet, je v Siriji sprožila upor, v katerem so protestniki zahtevali večjo demokracijo in manj korupcije. Čez tri dni so bile prve žrtve, ko so varnostne sile s streli razgnale množico po petkovih molitvah. Al Asad je takrat vztrajal, da so proteste sprožili "tuji zarotniki", ki so med protestniki promovirali propagando Izraela.

Vladne sile so se na proteste odzvale s silo, ki ji je sledil takojšen odgovor upornikov - in začela se je državljanska vojna, ki je prerasla v vsesplošno vojno. Predsedniškim silam so na pomoč priskočili šiitski borci iz Libanona, Afganistana in Iraka, ki delujejo pod poveljem Irana. Ta je obenem tudi financiral prihod šiitskih borcev iz Afganistana in Iraka. Na strani sunitskih upornikov se bojujejo številni tuji borci, ki prihajajo iz zahodnih držav, vse od Magreba do Čečenije, skupin oziroma uporniških enot pa je kar okoli 500. Vse te bojevnike z orožjem oskrbuje Savdska Arabija. Tu je še Fronta Al Nusra, sirska veja Al Kaide.

Tako imenovana Islamska država v Siriji deluje od leta 2012. Sprva je delovala vzporedno s Fronto Al Nusro. V začetku leta 2014 so se začeli spopadi uporniških skupin in IS-ja. Po ekspanziji v Irak je IS junija 2014 razglasil kalifat. V boj proti IS-ju so se vključila koalicijska letala pod poveljstvom ZDA, ki napadajo cilje džihadističnih skrajnežev. ZDA so skupaj z zahodnimi in zalivskimi zavezniki urile in opremljale zmerne uporniške skupine. Septembra lani so Rusi z letali podprli Asadove borce. Ruske sile so napadale cilje teroristov na spisku Asada, večkrat pa so jim očitali, da bombardirajo predvsem na ozemljih, ki jih nadzorujejo sirske uporniške skupine. Že predtem je Moskva podpirala predsedniške sile, z dobavo orožja, streliva in druge opreme, urili so se tudi vojaki … Na severovzhodu države so Kurdi, po katerih tolčejo Turki, ki so deležni očitkov, da trgujejo z Islamsko državo z nafto.

Po različnih podatkih je do zdaj v spopadih umrlo več kot 270.000 ljudi, približno polovica od nekoč 22-milijonske Sirije pa je razseljena. 6,5 milijona ljudi je razseljenih po državi, približno 4,5 milijona ljudi je Sirijo zapustilo, v zadnjem letu je iz Sirije in okolice stekel begunski tok v Evropo.