VS je sicer obsodil potopitev ladje Čeonan 26. marca, ko je umrlo 46 mornarjev, a se je hkrati diplomatsko izognil obtožbi Pjongjanga za napad, ki ga ta država ves čas odločno zanika.

Krivda jasna, a brez posledic
Mednarodna preiskava je maja ugotovila, da je ladjo potopil torpedo s severnokorejske podmornice, kar je zapisano tudi v predsedniški izjavi VS-ja, ki zaradi tega izraža globoko zaskrbljenost. To pa je bilo največ, kar je 15-članskemu organu uspelo sprejeti, saj ima severnokorejska zaveznica Kitajska v VS-ju pravico veta. ZDA, Južna Koreja in Japonska so sicer želele ostro obsodbo z resolucijo in s konkretnimi posledicami za dejanje v spornih mejnih vodah Rumenega morja.

Predsedniška izjava v nasprotju z resolucijo ni pravno zavezujoč dokument, zahteva pa odobritev vseh petih stalnih članic organa.

Diplomatsko zelo spretno sestavljena izjava je torej jasno povedala, kdo je odgovoren za napad, hkrati pa VS-ju ni treba sprejeti nikakršnih ukrepov proti Severni Koreji, ki je sicer predlagala dvostranske vojaške pogovore o tem incidentu z ZDA. Polkovniki obeh vojsk naj bi se sešli v torek.

"Velika diplomatska zmaga"
Pjongjang je izjavo Varnostnega sveta, v kateri je "vzeto na znanje vztrajanje Pjongjanga, da s potopitvijo ni imel ničesar", označil za "veliko diplomatsko zmago". "Vse od začetka incidenta smo bili zelo jasni v trditvah, da v ta dogodek nismo bili vpleteni," je dejal stalni predstavnik Severne Koreje v Združenih narodih Sin Son Ho.

Dan zatem pa je severna soseda sporočila, da je pripravljena znova sesti za mizo in se v okviru šeststranskih pogajanj začeti pogovarjati o jedrski razorožitvi. Ta pogajanje je zapustila aprila lani, kot pogoj za vrnitev za pogajalsko mizo pa zahtevala pogajanja o uradnem mirovnem sporazumu z ZDA in ukinitev sankcij.