Škandal, ki so ga razkrili novinarji iz Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), je dobil ime SwissLeaks. Novinarji so z dokumenti dokazali, da je švicarska podružnica pomagala premožnim strankam, kriminalcem, skorumpiranim gospodarstvenikom, politikom in zvezdnikom z vsega sveta utajiti ogromne vsote denarja. Skupaj naj bi pred oblastmi skrili kar 119 milijard dolarjev.

Največje bančno razkritje v zgodovini je v ponedeljek močno odmevalo po Evropi in ZDA. Britanski finančni minister David Gauke je moral v spodnjem domu parlamenta pojasnjevati vladne načrte o omejitvi izogibanju davkov ter razložiti, kako natančno je vlada preučila dolgoletnega izvršnega direktorja HSBC-ja Stephena Greena, preden ga je imenovala za ministra za trgovino. Nekateri poslanci so predlagali odprtje uradne preiskave o delovanju banke, spet drugi so se zavzeli za to, da bi bile utaje davkov preganjanje povsem enako kot kriminalna dejanja.

Köbenhavn želi izvedeti imena
Podobni pozivi so se pojavili tudi v drugih državah. V Belgiji, kjer švicarsko izpostavo HSBC-ja že preiskujejo zaradi domnevnih davčnih goljufij, so sodniki začeli razmišljati o izdaji mednarodnih zapornih nalogov za direktorje te banke. Danska vlada je medtem ubrala drugačno pot, saj je napovedala, da bo naredila vse, da se dokoplje do imen svojih državljanov, ki naj bi uporabljali račun švicarske banke, da so se izognili plačilu davka v domovini. Francoski premier Manuel Valls - tudi Francija je sprožila preiskavo proti omenjeni banki - pa je ponovil zavezanost v boju proti davčnim utajam tako doma kot v Evropski uniji, poroča časopis The Guardian, katerega novinarji so tudi del ICIJ-a.

V Švici so se vsi najvidnejši politiki zavzeli za natančno preiskavo škandala. Micheline Calmy-Rey, ki je bila med letoma 2003-2011 zunanja ministrica, je dejala, da je odprtje preiskave "še najmanj, kar se lahko stori. Jezna sem. Švica slovi po svojih prizadevanjih za mir, ugledno je tudi njeno gospodarstvo. Nato pa en dan ugotovimo, da med nami živijo predrzni posamezniki, ki izkoriščajo stvari."

Falciani pod policijsko zaščito
Do zdaj je Švica preganjala le Herveja Falcianija, računalničarja, zaposlenega v HSBC-ju, ki je izdal zaupne podatke. Falciani živi pod policijsko zaščito v Franciji, potem ko je francoskim davčnim oblastem leta 2008 predal zgoščenke s podatki domnevno 130.000 bančnih strank. Novembra lani je švicarska zvezna vlada Falcianija obtožila zaradi industrijskega vohunjenja in kršenja načela zaupnosti, za kar je zagrožena triletna zaporna kazen.

Afera je segla tudi čez lužo, kar ni čudno, saj je HSBC druga največja banka na svetu, merjeno po obsegu bilančne vsote. Tako so člani bančnega odbora v senatu Belo hišo pozvali, naj razloži, kako je ukrepala, ko je izvedela za veliko tajnih bančnih računov.

V HSBC-ju so se po izbruhu škandala odzvali in sporočili, da so leta 2008 začeli radikalno prestrukturiranje, da bi preprečili uporabo svojih storitev za utajo davkov ali pranje denarja ter da so od takrat številne bančne račune s seznama že zaprli. Dokazi o goljufijah segajo v obdobje 2005-2007.