Ameriška in izraelska vlada sta po letu dni pogajanj prejšnji teden podpisali sporazum, po katerem bo v naslednjih desetih letih Izrael letno prejel 3,8 milijarde dolarjev, medtem ko je po starem sporazumu dobival tri milijarde na leto, poleg dodatnih pol milijarde dolarjev, ki jih je ameriški kongres potrdil za financiranje izraelske protiraketne obrambe.

Če je v skladu s prejšnjim sporazumom lahko Izrael porabil četrtino prejetega denarja za nakupe pri domači obrambni industriji, pa nova klavzula v zdaj podpisanem sporazumu, ki začne veljati v fiskalnem letu 2019, določa, da mora Izrael ves denar porabiti za nakup ameriškega orožja.

To pomeni, da bo izraelska vojaška industrija izgubila deset milijard dolarjev, ki bi jih lahko porabili za doma izdelana brezpilotna letala, rakete, tanke in drugo vojaško opremi. Sporazum predvideva postopno uvajanje klavzule, vendar še niso znane podrobnosti in časovni okvir uvajanja, a ko bo prišlo do tega, bo moral Izrael ves denar porabiti za nakup ameriškega orožja.

"Je kar problem," pravi eden zmed predstavnikov izraelske vojaške industrije, ki ni želel biti imenovan zaradi občutljivosti tega vprašanja. "Velike družbe in najbolj razvite z najboljšo tehnologijo ter zmogljivostmi bodo lahko preživele, a manjši, ko si, večji problem je," je pojasnil.

V kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja niso želeli komentirati posledic sklenjenega sporazuma za domačo vojaško industrijo, vendar so prepričani, da bo sporazum okrepil varnost Izraela.

Skoraj šest milijard dolarjev vojaškega izvoza
Izrael ima okoli 700 orožarskih podjetij in večina od njih ima od 50 do 150 zaposlenih, večinoma pa delujejo kot podizvajalci za štiri največja obrambna podjetja - Elbit sistemi, Izraelska letalska in vesoljska industrija, Izraelska vojaška industrija in napredni obrambni sistemi Rafael. V letu 2015 je Izrael izvozil za 5,7 milijarde dolarjev orožja, kar je predstavljalo 14 odstotkov vsega izvoza.

Nekaj direktorjev je za Reuters povedalo, da že pripravljajo rezervne načrte za nepredvidljive razmere. Ena izmed možnosti je ustanavljanje podružnic v ZDA, kar je že storil Elbit, s čimer bi lahko nadomestili predvidene izgube, ali pa bi lahko kupili manjša ameriška podjetja. Eden od direktorjev je dejal, da bi lahko to izkoristili kot priložnost za izraelsko industrijo, ki bi tako pridobila nove trge in izboljšala konkurenčnost.

Beg možganov
Drugo skrb za Izrael je izguba znanja, saj bi se s propadanjem podjetij strokovnjaki in inženirji lahko izselili v tujino v iskanju novih priložnosti za zaposlitev. Direktorji so v pogovoru z Reutersom izrazili pričakovanje, da bo vlada našla dodatno milijardo dolarjev, s katero bi ohranili današnjo raven vojaške industrije.

Po podatkih izraelske gospodarske zbornice bi že zmanjšanje vojaškega proračuna za 265 milijonov dolarjev pripeljalo do izgube 2.000 delovnih mest, večinoma v majhnih in srednjih podjetjih, ki opravljajo podizvajalska dela za večje igralce.

Izrael je v pogajanjih od ZDA najprej zahteval 45 milijard dolarjev, vendar Washington ni bil pripravljen na ta znesek. Zaradi tega je bil Netanjahu deležen nekaj kritik, med njimi tudi od nekdanjega izraelskega ministra za obrambo Ehuda Baraka, ki so poudarjale, da je izraelski premier zaradi lanskega nasprotovanja jedrskemu dogovoru z Iranom zapravil priložnost za obsežnejši sveženj vojaške pomoči.