Za predlog je glasovalo 283 poslancev, proti pa 136. Tako velike enotnosti v kongresu že dolgo ni bilo videti, vendar pa gre pri tem za vojaško porabo, ki je za obe stranki izjemnega pomena. Vojaški proračun mora sedaj potrditi še senat.

Za letošnje proračunsko leto, ki se je začelo 1. oktobra, je sicer v ta namen predvidenih 662 milijard dolarjev, kar je 27 milijard manj, kot je predlagala Bela hiša.

Bela hiša je grožnjo z vetom na zakon umaknila, ker so kongresniki malce popravili določila, ki zahtevajo, da vojska prevzame aretacije in zapiranje terorističnih osumljencev.

Ti prav tako ne bodo imeli pravice do sojenja in so lahko zaprti za neomejen čas. Za tiskovnega predstavnika Bele hiše Jayja Carneyja so bile spremembe, s katerimi lahko predsednik odloča o tem, kdo se bo ubadal s teroristi, zadovoljive.

Proti določilom se je v sredo izrekel direktor FBI Robert Mueller, ki je v senatu opozoril, da "ga kongres pošteno lomi". Vprašal je, kako bo po njihovem mnenju potekala aretacija terorističnih osumljencev nekje v ZDA, kjer ni vojske. Ob tem je tudi jasno, da ameriška vojska po ustavi nima nobenih pravic, da na ozemlju ZDA izvaja aretacije.

Nove sankcije proti Iranu
Predlog vojaškega proračuna med drugim vsebuje tudi nove sankcije proti iranski centralni banki in vsem bankam, ki z njo poslujejo. Vendar pa predsednik lahko naredi izjemo in na primer ne uvede sankcij proti ruski ali kitajski centralni banki.

Predvidenih 700 milijonov dolarjev pomoči Pakistanu je zamrznjenih, dokler obrambni minister Leon Panetta ne bo poročal, da je Pakistan naredil vse, kar je v njegovi moči, da prepreči izdelavo bomb, s katerimi teroristi napadajo ameriške vojake v Afganistanu.