Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 277 glasov Ocenite to novico!
Sirski begunci
Kot pravi Harding, beguncev pravzaprav ne poznamo, zato si jih domišljamo kot takšne in drugačne, pri čemer pa si ne znam predstavljati, da bi bili lahko nekoč begunci mi. Foto: Reuters
Jeremy Harding
Jeremy Harding je urednik pri reviji London Review of Books in avtor več esejev in knjig, tudi o migracijah. Foto: Jeremy Harding/Osebni arhiv
       Vlaganje v države v razvoju in krepitev trgovskih povezav, da bi zmanjševali migracije, bo sicer mogoče omejilo takšne, kot smo jim priča zdaj, torej migracije s čolni oziroma prisilne migracije obupanih ljudi, ne bo pa ustavilo mešanja ljudi iz različnih kultur.       
Prebežniki v Beogradu
Ena od posledic zaprtih meja je ta, da je na tisoče ljudi obtičalo na pol poti in živijo v obupnih razmerah, kot so te v zapuščenih skladiščih v Beogradu. Foto: Klemen Bizjak/Bobo
       Mislim oziroma mislil sem, da za nasprotovanje priseljevanju ni nujno treba biti rasist ... Postopoma je postala moja obramba stališča, da lahko nasprotuješ priseljevanju in te kljub temu ne bom označil za rasista, šibkejša. Postalo mi je veliko težje poslušati nekoga, ki nasprotuje priseljevanju, in si misliti, da ni rasist.       
Prebežniki
Harding opozarja, da se tudi z izboljšanjem gospodarskih razmer v državah izvora migrantov migracije v Evropo iz teh držav ne bodo ustavile, ampak bodo le prevzele drugo obliko. Foto: Reuters
       Beguncev in migrantov ne poznamo, zato si jih moramo domišljati. Pravzaprav jih ne želimo poznati in si jih raje domišljamo, vsak pa si jih domišlja na svoj način. Zanimivo pa je, da je edina stvar, ki si je ne moremo predstavljati, ta, da bi lahko bili nekoč begunci mi in da bodo nas pošiljali skozi koridorje v to ali ono državo ali nas ustavili na meji.       

Dodaj v

"Postalo mi je veliko težje poslušati nasprotnika priseljevanja in si misliti, da ni rasist"

MMC-jev intervju z urednikom in pisateljem na temo migracij
25. januar 2017 ob 07:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Boljši odgovor na migracije kot zapiranje meja je vzpostaviti takšne, kot smo jih poznali pred desetletji, torej porozne, a vendar obstoječe, meni Jeremy Harding, angleški urednik in avtor z večletnimi terenskimi izkušnjami na področju migracij.

Migracij ne moremo ustaviti, lahko le vplivamo na njihovo obliko, opozarja sogovornik, sicer urednik pri reviji London Review of Books in avtor knjige z naslovom Nepovabljeni: Begunci pred vrati bogataša (ang. The Uninvited: Refugees at the Rich Man's Gate). Harding opozarja, da se bodo migracije v Evropo nadaljevale tudi ob izboljšanih razmerah v državah, od koder zdaj prihajajo prebežniki. Zmanjšalo pa bi se število obupanih ljudi, ki bi bili pripravljeni tvegati svoje življenje, da bi prišli v Evropo.

A pomemben dejavnik pri svetovnih migracijah je neenakomerna porazdelitev bogastva med bogatimi in revnimi državami, poudarja. Harding, ki je migrante in begunce tako v Evropi kot v ZDA spremljal že v devetdesetih letih, sicer ne misli, da je mogoče popolno odprtje meja. Zagovarja določen nadzor na njih, a tudi določeno poroznost, s čimer bi jih naredili spet varnejše za ljudi, ki jih želijo ali morajo prečkati na nedovoljen način.

Evropske družbe in razprava glede migrantov in beguncev se spreminjajo. Harding, ki "tesnobo" glede tujcev razlaga tudi skozi prizmo globalizacije, je dejal, da je v preteklosti sicer zagovarjal stališče, da lahko nasprotuješ priseljevanju in nisi rasist, a da ga je postalo v zadnjem času veliko težje braniti. Evropo označuje za "prestrašeno celino" in pravi, da si begunce in migrante predstavljamo tako in drugače, ker jih ne poznamo, pri čemer pa si ne znamo predstavljati, da bi lahko begunci postali mi.


Migrante in begunce tako v Evropi kot v ZDA ste spremljali in o tem pisali pred več kot 15 leti. Kakšne vzporednice bi povlekli med tistim časom in izkušnjami ter sedanjimi?
Ko sem začel poročati o tem, sem zaradi takratnih vojn delal na Balkanu. V tistem času je bilo zelo veliko beguncev, mislim, da celo rekordno veliko. Zdaj pa smo priča podobnemu vrhuncu, število pa je še večje. Danes je na svetu približno 20 milijonov beguncev. Od tega jih lahko šest milijonov odštejemo, saj gre za Palestince, ki ne spadajo pod UNHCR (Visoki komisariat ZN-a za begunce, op. a.). Tako imamo 14 milijonov beguncev, kar je zelo veliko. Glede tega je torej položaj podoben. Druga stvar, ki sem jo opazil, je ta, da so bili takratni tihotapci ljudi, kot se jim je reklo, manj škodljivi. Ne pravim sicer, da so bili dobri ljudje, a demonizacija, ki so ji bili podvrženi od zahodnih medijev, je bila neupravičena. Veliko ljudi, ki je beguncem pomagalo na varno, še posebej po Jadranskem morju iz Albanije v Italijo, je bilo iznajdljivih, ne zelo občutljivih poslovnežev, s katerimi pa se je dalo doseči pošten dogovor. Kljub velikim številkam beguncev se namreč trg ni povsem vzpostavil.

Danes pa je postalo tihotapljenje ljudi zelo surov posel. Vidimo, kaj se dogaja v Sredozemlju, in prepričani smo lahko, da ljudi v Evropo prevažajo popolnoma brezobzirno. Veliko ljudi, ki so na teh čolnih, nima druge možnosti, kot da uboga želje tihotapcev. Številne čolne morajo voziti kar sami begunci. Poleg tega vemo, da so v ta posel vključene številne strani, tudi elementi libijske t. i. prehodne vlade. To je postal pravi posel, kar je velika sprememba v odnosu na devetdeseta leta. Isto velja tudi za ameriško-mehiško mejo.

Nastala je cela industrija, ki se hrani z nesrečo ljudi.
Tako je. Pred nekaj leti mi je v Arizoni pripadnik neke nevladne organizacije, ki je tam deloval veliko let, dejal, da je bilo včasih tihotapljenje ljudi majhen družinski posel, zdaj pa ga vodijo ali pa imajo v njem vsaj velik vpliv mehiški narkokarteli. Res je, nastala je industrija, ki se hrani z nesrečo ljudi, a treba je reči tudi, da se hrani tudi z njihovimi ambicijami. V teh okoliščinah je namreč težko ločiti nesrečo in ambicije ljudi. To sta torej dve očitni vzporednici, a mislim, da obstaja še nekaj večjega. Mislim, da na splošno ljudje želijo živeti med svojimi. To se je začelo pojavljati že od propada nekdanje Jugoslavije, in sicer, da nismo več tako zadovoljni z multikulturnim načinom življenja. Še posebej v Evropi, pa tudi v ZDA, kot smo videli ob zmagi Donalda Trumpa, igra pomembno vlogo demografska slika. Da imajo državljani tretjih držav v EU-ju na splošno več otrok kot EU-državljani je za nas alarmantno, tujci nas ogrožajo in mislimo, da želimo živeti v svoji kulturi.

Zakaj je tako? Menim, da je to povezano z vse večjim zavedanjem, da so viri končni, posledice globalnega segrevanja niso enakomerno porazdeljene, vodna gladina se viša, hrana je v večini sveta dražja, služb je vse manj, bogastvo se kopiči v rokah manjšine, javne storitve se režejo, predvsem zaradi ideologije, torej zategovanja pasu in tržnih vrednot. Ali je ta ideologija dobra ali slaba, me tukaj niti ne zanima. Pomembno je, da ljudje menijo, da imajo vse manj možnosti in varnosti, zaradi česar se želijo zadrževati v svojih lastnih kulturah, lastnih klanih. Podobno, kot je bilo v Libanonu med dolgo državljansko vojno, ki se je začela leta 1975. Veliko je torej povezano s pomanjkanjem percepcije. Vprašanje je, ali je ta percepcija pravilna. Mislim, da je.

Razlogi za migracije so zelo različni, od vojn do revščine in podnebnih sprememb. Rad bi se ustavil za trenutek pri terminologiji na tem področju. Celo skrajna desnica, ki je najbolj sovražna do migrantov in beguncev, priznava, vsaj deklarativno, da je treba pomagati t. i. pravim beguncem, čeprav dejansko zmanjšuje težo njihovega trpljenja in skuša zamegliti diskurz z izrazi, kot je ekonomski migrant. Kako naj torej pristopimo k vprašanju razlikovanja med begunci in drugimi migranti?
Lahko razumemo, zakaj prihaja do tega zamegljevanja. Pomislite na cilje ZN-a ob začetku novega tisočletja, da bi se vsi ljudje dvignili iz revščine. V Aziji se zdi, da to počasi, a zagotovo uspeva, eden od motorjev za to pa je globalizacija. A ta proces zmanjševanja največje revščine ne poteka enakomerno, gotovo ne v podsaharski Afriki. Če migrant zapušča svojo državo, da najde službo in si zagotovi osnovno preživetje, ker je upravljanje gospodarstva v tej državi tako slabo, njeno vodenje pa tako nesposobno in skorumpirano, bi lahko rekli, da se ta človek boji za svoje življenje. Če ne bo zaslužil dovolj, bodo njegovi ali njeni otroci umrli. To je zelo podobno preganjanju, ki pa je eden od izrazov, ki jih uporablja Konvencija o beguncih iz leta 1951.

To, kako označimo te ljudi, je torej politična odločitev, torej, kako želimo označiti njihovo preganjanje.
Mislim, da je. Konvencija iz leta 1951 pa ne dovoljuje, da ekonomskega migranta v slabem položaju označimo kot prosilca za azil. Nekatere države, recimo Kanada, so v nedavni zgodovini to konvencijo interpretirale precej liberalno. Bilo bi zelo zanimivo, čeprav ne verjamem, da se bo to zgodilo, če bi se konvencija iz leta 1951 razširila tako, da bi vključevala tudi ekonomske migrante, ljudi, katerih življenja ogroža slabo upravljanje gospodarstva. Težava je v tem, da bi številni ljudje radi spremenili to konvencijo, številne vlade pa bi jo rade popolnoma odpravile, zato smo zdaj pred to dilemo. Bilo bi sicer dobro, če bi lahko pravico do azila razširili na tiste ekonomske migrante, ki trpijo nekakšno preganjanje zaradi nesposobnosti ali korupcije oblasti, a takoj, ko se začneš igrati s konvencijo, bodo skušali to izkoristiti ljudje, ki ji nasprotujejo, da bi jo dodatno oslabili. Zato menim, če moje mnenje kaj šteje, da bi morale biti Evropa in bogatejše države kljub vedno večjemu nasprotovanju domačega prebivalstva čim bolj fleksibilne do ekonomskih migrantov, obenem pa naj podpirajo konvencijo iz leta 1951. Na tem področju ne bi smeli zamegljevati, čeprav zamegljenost v realnosti že obstaja.

EU pogosto govori o ustavljanju t. i. ekonomskih migrantov z izboljšanjem gospodarskih razmer v njihovih državah izvora, kar sicer zveni razumno, vendar mar ne bi to neizogibno odprlo vprašanja, kako v teh državah delujejo evropska podjetja in ali bi bila sprememba v škodo evropskih podjetij, ki tam poslujejo na račun domačih gospodarstev? Omenili ste slabo upravljanje in korupcijo, ki sta notranja dejavnika, a obstajajo tudi zunanji dejavniki, ki ustvarjajo razmere, v katerih živijo ljudje v tistih državah. Kako torej vidite retoriko EU-ja na tem področju na eni strani in njegove politike na drugi?
Oprostite mi, če bom podal bolj splošen odgovor. Zdi se mi, da so mednarodna razvojna pomoč, trgovski sporazumi in gospodarsko sodelovanje med Evropo in državami v razvoju teoretično dobri. Ne smemo pa pričakovati, da bo to zmanjšalo migracije. Dokazi namreč kažejo, da če globalizacija, kakršno si EU želi - torej da širi trgovske povezave z okoliškimi območji - spodbuja blaginjo, potem spodbuja tudi migracije. Tako bomo videli porast migrantov. To sicer ne bodo obupani ljudje, ki želijo priti na čolnih, ampak premožnejši ljudje, ki želijo priti v Evropo in uživati v plodovih svojega dela. Vlaganje v države v razvoju in krepitev trgovskih povezav z namenom zmanjševanja migracij bo sicer mogoče omejilo takšne, kot smo jim priča zdaj, torej migracije s čolni oziroma prisilne migracije obupanih ljudi, ne bo pa ustavilo mešanja ljudi iz različnih kultur.

To seveda ni argument proti izboljšanju razmer v državah izvora. Želim le poudariti, da če mislite, da bo trgovanje z državami v razvoju zmanjšalo migracije, vas čaka šok. Proizvedlo bo le drugačen tip migranta, relativno premožnejšega, tip ljudi, ki želijo potovati, tako kot želimo potovati mi v Evropi. Vendar v podsaharski Afriki in delu Magreba do zdaj nismo videli napredka zaradi trgovskih vezi z Evropo. Lahko pa rečemo, da če bi bila razvojna pomoč in trgovanje uspešna, bi bilo manj ljudi pripravljenih tvegati svoje življenje na poti v Evropo.

Kakšen naj bo širši kontekst, v okviru katerega naj razmišljamo o migracijah? Je ta pojav mogoče razumeti brez upoštevanja zgodovine kolonializma in zahodnega imperializma na eni strani in kapitalizma, globalnega toka kapitala in ekonomskih odnosov med revnimi in bogatimi državami na drugi? Naslov vaše knjige iz leta 2000 je "Begunci pred vrati bogataša". Je ta delitev na revne in bogate države po vašem mnenju ključna za razumevanje sodobnih migracij, tudi teh, ki smo jim zdaj priča v Evropi?
Da. Ob tem naj dodam, da je bila Sirija precej bogata država do suše leta 2009, ko je moralo veliko kmetov zapustiti svojo zemljo in se je povečal pritisk na mesta. Zdaj je država v dolgi državljanski vojni, ki se bo, upamo, kmalu končala. A če pustimo vojne ob strani, bi bil moj odgovor, da je gospodarska neenakomernost, neenakomerna porazdelitev delovnih mest, bogastva in priložnosti med t. i. globalnim severom in globalnim jugom, močan dejavnik pri migracijah.

Tema migracije in tudi beguncev je kompleksna mešanica različnih dejavnikov, od gospodarskih stanj, vojn, pa tudi rasizma in celo koncepta nacionalnih držav. Se da to vprašanje sploh pravilno nasloviti brez obravnavanja vseh teh dejavnikov hkrati ali naj iščemo ločene rešitve in ločene odgovore?
Moramo se zavedati, da imamo zelo omejeno moč za spremembe. Usoda nacionalnih držav se odvija sama po sebi, če nam je to všeč ali ne. A globalizacija je močna sila, in če nas zanimajo begunci in pravica do azila, moramo biti ozko usmerjeni in dejati, da bomo osredotočeni na konvencijo iz leta 1951 in da se ne bomo ukvarjali z globalizacijo ali usodo nacionalnih držav. Ljudje se namreč premikajo že stoletja, še pred nastankom nacionalnih držav. Kar moramo priznati, pa je legitimna pravica ljudi do premikanja.

Pri tem naletimo na konflikt z željami nacionalnih držav v Evropi, da ne sprejmejo toliko tujcev, kot jih želi priti. Obstaja torej inherenten konflikt med migracijami in nacionalno državo.
Res je, pri čemer je nacionalna država relativno mlad koncept, tako kot je relativno novo dovoljenje za prečkanje meje. V Veliki Britaniji je potrebno šele okoli 110 let. Pred tem so se ljudje, sicer v precej manjšem številu, premikali bolj ali manj svobodno. Problem pri nacionalnih državah ob vprašanju beguncev je ta, da so meje držav zelo porozne za kapital, blago in storitve. To je še en razlog, zakaj se prebivalstvo teh držav čuti, da jih zunanjost ogroža. Globalizacija je naredila meje šibkejše, še posebej v odnosu do kapitala, a tudi glede premikanja ljudi in blaga. Gibanje blaga in storitev čez meje je bilo na splošno morda dobra stvar, gibanje kapitala je že bolj dvoumno, do pred kratkim pa smo mislili, da je za nas koristno tudi čezmejno gibanje premožnih in manj premožnih migrantov. Zdaj pa smo začeli v evropskih družbah o tem dvomiti.

Pri vprašanju meja smo soočeni z dvema skrajnostma. Ena je popolno zaprtje meja, druga pa njihovo popolno odprtje. Če se posvetimo drugemu predlogu, mar ne bi popolno odprtje meja zahtevalo ponovnega razmisleka o samem konceptu nacionalnih držav, kot jih poznamo?
Mislim, da sploh ni mogoče popolnoma odpreti meje. Tukaj bi bil bolj pragmatičen. Bil sem na številnih mejah, ki jih želijo ljudje prečkati, in glede na izkušnje bi dejal, da je zaželen star, napol učinkovit model, ki dopušča napake. Bolje je imeti meje, ki bi bile podobne tistim iz osemdesetih in devetdesetih let z nadzorom priseljevanja, s simbolno prisotnostjo obmejne policije in carine, ko si vedel, da prečkaš mejo. Tudi v teh razmerah so ljudje sicer vstopali in izstopali iz držav na nedovoljen način. Zame je ta porozna, a obstoječa meja najboljša izbira. Gre za kompromis. Skrbi me ideja, da bi vzpostavili popolnoma zaprte meje, ki se jih ne da prečkati. Deloma tudi zato, ker čim več vlagaš v nadzor meja, tem bolj inovativni postajajo ljudje, deloma pa zato, ker so takšne meje varne. Ljudje namreč ne tvegajo vedno svojih življenj ob njihovem prečkanju. Če pa ustvarite neprodušne meje, kot jih želi Trump in kot sta jih pred njim na meji z Mehiko želela ustvariti Obama in Clinton, boste povzročili veliko smrtnih žrtev med ljudmi, ki želijo te meje prečkati.

A ravno to je eno od osrednjih vprašanj glede odnosa Evrope in Evropejcev do beguncev in migrantov, in sicer da njihovo življenje ni vredno toliko kot naše, torej njihova smrt ni tako pomembna.
Prav imate.

Tukaj pa že vstopamo v področje rasizma, ko nismo več zaskrbljeni zaradi pomanjkanja virov in tega, kako bi odprtje meja za revne tujce vplivalo na našo blaginjo in stopnjo gospodarske razvitosti. Pred leti ste, recimo, pisali o tem, kako sovražno je britanski tisk govoril o migrantih in beguncih, zdaj pa je ta sovražni diskurz osrednji v celi Evropi.
Postaja osrednji, da. Kot nekdo, ki je velikokrat govoril na srečanjih na temo azila in migracij, sem vedno skušal zavzeti stališče, da če nasprotuješ priseljevanju, pravici do azila, svobodi do premikanja in če nočeš, da v tvojo državo prihajajo tujci, to še ne pomeni nujno, da si rasist. Ena od refleksnih reakcij levice v Veliki Britaniji in delih Evrope je bila označiti nasprotovanje priseljevanju za rasizem. Temu sem se skušal zelo dolgo upirati. Zdaj pa diskurz v ZDA in delih Evrope napeljuje k ugotovitvi, da strah pred tujci oziroma, če povem bolj velikodušno, tesnoba glede tujcev prevzema rasistične značilnosti. Zdaj veliko težje ločim nasprotovanje priseljevanju iz različnih razlogov, bodisi strahu za službe bodisi zelo zaščitniškega odnosa do lastne kulture, od odnosa, ki ima rasistično konotacijo. To sicer ima svoje razloge. Močno je povezano z zahodnimi posredovanji na Bližnjem vzhodu v zadnjih 15 letih in porastom nasilnega džihadizma, tudi v sami Evropi. Družbe so se namreč močno polarizirale - kar je sicer natanko to, za kar se džihadizem zavzema - in se obračajo navznoter v lastne kulture na način, na kakršnega tega nismo počeli v osemdesetih in devetdesetih letih, ko se je globalizacija ravno dobro začela.

Čemu ste torej pred leti pripisovali to nasprotovanje priseljevanju?
Pripisoval sem ga strahu za službe in povezanost skupnosti ter strasti, ki obstaja v Veliki Britaniji in morda tudi drugod do "domačega". Ko ljudje izgubljajo zaupanje v osrednje vlade, kot se dogaja po vsej Evropi, se umikajo v lokalno okolje. Želijo lokalna podjetja, hrano lokalnega izvora, vse mora biti lokalno, kar je odziv na globalizacijo. Migranti pa so na neki način del tistega, čemur se želijo ljudje upreti, pri čemer ni nujno, da so rasisti. Takšno je bilo moje izhodišče. Mislim oziroma mislil sem, da za nasprotovanje priseljevanju ni nujno potrebno biti rasist. Postalo pa je očitno, da ima vrsta priseljevanja, ki ji ljudje nasprotujejo, težnjo po rasnih značilnostih. Lahko gre za muslimane, pri čemer gre - čeprav je v resnici kulturna - v praksi za rasno značilnost. V Veliki Britaniji obstaja v zadnjih letih nasprotovanje vzhodnim Evropejcem, zelo rasistično nasprotovanje, z napadi na Poljake recimo. Postopoma je postala moja obramba stališča, da lahko nasprotuješ priseljevanju in te kljub temu ne bom označil za rasista, šibkejša. Postalo mi je veliko težje poslušati nekoga, ki nasprotuje priseljevanju, in si misliti, da ni rasist. To je velika sprememba.

Tudi kampanja za brexit je to dobro ponazorila.
Ta kampanja je odstranila pokrov z nečesa, kar je dve, tri generacije zatiral politično korektno multikulturnost. Na britanski levici, govorim o levici, ki je levo od Laburistične stranke, obstaja močno nasprotovanje multikulturnosti, saj ne želijo t. i. deljivega državljanstva in podobnih konceptov. Menijo, da nisi temnopolt državljan ali bel državljan, muslimanski, krščanski ali afrokaribski državljan, ampak si državljan, pika.

Kot nekakšo barvno slepo državljanstvo.
Tako je. In v Franciji, kjer trenutno živim, je to načelo zelo močno. Ravno zato Francija nikoli ni izkusila prave multikulturnosti. Ideja nedeljivega državljanstva, ki ne dopušča različnih identitet, je namreč premočna. A kot sem dejal prej, menim, da je bil multikulturnost nujna stopnja v Veliki Britaniji, saj je domače in migrantske skupnosti povezal. Zdaj pa obstaja nezadovoljstvo s tem in mislim, da je referendum o izstopu iz EU-ja odprl prostor, v katerem so ljudje nenadoma začutili, da lahko končno oznanjajo lastno identiteto, saj so bili siti poslušanja o "nebritanskih", "neavtohtonih" identitetah. In pri tem so šli do konca, kar je zelo strašljivo.

Evropska politika se še posebej na področju beguncev in migracij zelo hitro premika vse bolj na desno. A ni bila skrajna desnica tista, ki je vzpostavila nadzor in žice na mejah, tudi znotraj Evrope, da bi preprečila vstop beguncem in migrantom, pač pa zmerno konservativne, liberalne, tudi socialdemokratske stranke. V primeru ZDA je tako Obama iz države izgnal več ljudi kot kateri koli predsednik pred njim. Kakšne sklepe glede politične slike v Evropi in ZDA lahko povlečemo iz odzivov uveljavljenih strank na množični prihod migrantov in beguncev?
Mislim, da gre tukaj za več - oziroma onkrajstrankarski problem. Moramo si predstavljati množice volivcev, ki stojijo za voditelji in visokimi predstavniki strank ter jim sporočajo, da ne želijo priseljevanja. Če pogledamo ZDA, vidimo, da si je več ljudi, tudi George W. Bush, močno prizadevalo rešiti problem nedovoljenega priseljevanja. V ZDA je že okoli 11 milijonov nedovoljenih priseljencev. Ustrezna zakonodajna rešitev tega vprašanja je bila tem priseljencem ponuditi amnestijo, kar so podpirali številni ljudje v obeh strankah. Temu pa so nasprotovali volivci in nekateri njihovi predstavniki. Želeli so namreč nekaj v zameno, in sicer nepredušno zaprto mejo. 11 milijonom nedovoljenim priseljencem dodelite amnestijo, nato pa je konec z nedovoljenim priseljevanjem, so menili.

Problem politikov, ki so želeli podeliti amnestijo vsem, ki so bili v državi nezakonito, kar je sicer zelo uspešno storil Reagan, je bil, da jim ljudi ni uspelo prepričati, da bodo nepredušno zaprli mejo. Liberalci in konservativci pa zagovarjajo logiko prostega trga, po kateri morate s svobodnim premikanjem blaga in storitev pričakovati tudi svobodno premikanje ljudi, delavcev, služb, kar je nekaj, čemur Trump močno nasprotuje. Po tej logiki moraš torej imeti liberalno migracijsko politiko. A v ZDA se je iz razlogov, ki mi niso povsem jasni, so pa povezani s tem, kar ste prej vprašali, torej z rasizmom, razširilo mišljenje, ki je onemogočalo amnestijo in zahtevalo strožji nadzor meja.

Tukaj je Trump tudi v neposrednem konfliktu z nekaterimi od največjih kapitalistov v ZDA, ki nasprotujejo koncu nezakonitega priseljevanja, saj to omogoča ceneno delovno silo. V razpravi o nezakonitem priseljevanju v primeru ZDA moramo torej vzeti v obzir tudi kapitalizem.
Seveda. Menim sicer, da sem na to vprašanje odgovoril že s prejšnjim odgovorom, torej da globalni kapitalizem temelji na svobodnem gibanju kapitala, blaga, storitev in ljudi. Vsi pravi kapitalisti, ne samo neoliberalci, razumejo, da trgovina v sodobnem času podrazumeva vse te stvari in ideja, da ljudem preprečiš svobodno gibanje, kapitalu in blagu pa ga omogočiš, ni tista, v katero bi verjel Obama ali njegovi predhodniki. Trump je nekaj drugega. On je na neki način tudi proti svobodi gibanja za kapital, pa tudi za blago in storitve. Na ta način je vsaj dosleden.

Ne tako dosleden, če upoštevamo, da so številni njegovi izdelki izdelani na tujem.
Res je. No, ne branim Trumpa.

Tukaj bi rad dodal, da konservativci in liberalci, ki menijo, da mora obstajati svoboda gibanja tako za kapital in storitve kot za ljudi, menijo, da mora biti prosto gibanje kapitala in storitev omogočeno z zakonom, pri ljudeh pa jih zadovoljijo tudi nezakoniti načini premikanja in se ne obremenjujejo s trpljenjem, ki ga morajo ti ljudje zaradi tega doživeti na poti v ZDA, dokler predstavljajo poceni delovno silo.
Tako je. In vseeno jim je, da so razmere, k jih tem ljudem za življenje in delo vsilijo delodajalci, nezakonite. A kolikšen del prebivalstva posameznih nacionalnih držav v Evropi predstavljajo ti liberalni, tržno naravnani kapitalisti, ki svobodnemu gibanju kapitala, blaga in ljudi ne nasprotujejo? Nisem prepričan, da je teh ljudi veliko, mislim celo, da jih vse manj in da se razpoloženje v Evropi obrača proti temu. Ta desničarski odziv, ki ste ga prej omenili, je tudi odziv na kapitalizem. Poglejte Marine Le Pen. Ona je nacionalsocialistka. Je nacionalistka, ima pa socialistično agendo, je zelo protekcionistična in ne mara svobode gibanja kapitala ali drugih prej omenjenih svobod. Nasprotovala bi tudi temu, da bi revni Maročani v Franciji delali v nesprejemljivih delovnih razmerah. Desnica se torej odziva tudi na kapitalizem. Je proti globalnemu kapitalizmu. Tukaj je podobna levici, a ponuja popolnoma drugačne odgovore.

Bi skrajnodesni politiki, kot je Marine Le Pen, prav tako nasprotovali evropskemu vlaganju v Afriki ali Aziji?
Mislim, da bi temu nasprotovali, razen če bi bila ta vlaganja izključno v korist prebivalstvu njihovih držav. Vprašanje je sicer, kaj bi bila ta korist. Nacionalna fronta ali Ukip bi morala na to odgovoriti. Morda bi rekli, da z vlaganjem v tujini zmanjšujejo priseljevanje. Pripadniki Nacionalne fronte si verjetno želijo, da v Francijo ne bi prihajalo veliko ljudi, naj bodo revni ali premožni. To je torej težko vprašanje za skrajno desnico. Če bi na oblast kdaj prišel nekdo, kot je Marine Le Pen, bi moral to dobro pretehtati.

Rad bi pa izpostavil še eno stvar glede priseljevanja v Evropo. Redek vir, o katerem nihče ne govori, so pravice. Pomislite na različne konvencije EU-ja glede državljanskih pravic, na Deklaracijo ZN-a o človekovih pravicah in številne druge mednarodne konvencije in se vprašajte, koliko držav na svetu jih zares uveljavlja. Trenutno je Evropa prostor, kjer se te pravice bolj spoštujejo kot drugje po svetu. In številni ljudje, ki prihajajo v Evropo, ne prihajajo le zaradi lakote, ambicij, terorja in drugih številnih razlogov, ampak tudi zaradi tega, ker so tukaj te pravice bolj ali manj še zagotovljene.

To je sicer deloma res, a če pogledamo razmere v begunskih taboriščih v Grčiji, Srbiji in drugje na obrobju Evrope, vidimo, da te pravice veljajo le za nekatere ljudi, ne pa za vse.
Točno. In priča smo odmiranju oziroma selektivnemu zagotavljanju teh pravic, delno tudi zaradi zelo velikega števila ljudi, ki so prišli. Pravzaprav je osupljivo, kako prestrašena celina smo, in ne vem, zakaj.

Dotaknili ste se percepcije migrantov in prosilcev za azil. Obstajata dve skrajnosti. Ali so povsem dehumanizirani in predstavljeni zgolj kot varnostna grožnja in paraziti ali pa so idealizirani kot ljudje brez kakršnih koli nevšečnih osebnih značilnosti. Kot da nimajo pravice biti sebični, jezni, negativno nastrojeni ali nadležni, kakršni smo lahko preostali. Čemu pripisujete to distorzirano percepcijo migrantov in beguncev?
Ozko gledano, gre za idealizacijo, bodisi pozitivno bodisi negativno. Odgovor je, da jih ne poznamo, zato si jih moramo domišljati. Pravzaprav jih ne želimo poznati in si jih raje domišljamo, vsak pa si jih domišlja na svoj način. Če ste veren musliman ali veren kristjan, si jih boste predstavljali kot dobre, pa tudi če si jih boste predstavljali kot slabe, boste čutili nekakšno dolžnost, da jim pomagate. Če imate močno preferenco za lastno raso, si jih boste predstavljali kot vsiljevalce, ki prihajajo nepovabljeni. Zanimivo pa je, da je edina stvar, ki si je ne moremo predstavljati, ta, da bi lahko bili nekoč begunci mi in da bodo nas pošiljali skozi koridorje v to ali ono državo ali nas ustavili na meji. Zakaj si ne moremo predstavljati tega? Mislim, da zato, ker smo naivni, ali pa ker nimamo osnovnega védenja o evropski zgodovini.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
Celt
# 25.01.2017 ob 07:23
Še vedno ne ločite med beguncem in migrantom?
skera
# 25.01.2017 ob 07:43
To je že xy intervju podpornika migracij. Bomo kdaj dočakali tudi kakšno mnenje nasprotnika, glede na to, da smo v občutni večini?
luckyss
# 25.01.2017 ob 07:36
Kot prvo..
Ne razumem najbolj te izjave: " Zagovarja določen nadzor na njih, a tudi določeno poroznost, s čimer bi jih naredili spet varnejše za ljudi, ki jih želijo ali morajo prečkati na nedovoljen način."
To morda pomeni legalizacijo kršenja zakonov pri prehodih mej?!

Kot drugo..
Evropa NE MORE sprejeti milijarde ljudi, ki bi trenutno hotela pobegniti iz revščine..
Razen da smo solidarni do kraja in bomo skupaj revni..

Prosim zagovornike neomejene migracije v Evropo, da povedo kako si zamišljajo svojo brezmejno tolerantnost in "humanost" glede tega problema..
samy joe
# 25.01.2017 ob 07:47
Z vseh strani nas zasipavajo kako smo grdi, ker teh ljudi enostavno nočemo na naši zemlji. Vsem ne moremo pomagati. Z vsem srcem pa jim želim/o mir v njihovi domovini in vse dobro. Je to tako težko razumeti? Sem zaradi tega nestrpen?
uporabnik_no_9
# 25.01.2017 ob 07:54
"Postalo mi je veliko težje poslušati nasprotnika priseljevanja in si misliti, da ni rasist"

Če si nasprotnik priseljevanja, še ne pomeni, da si rasist!
Olympic1
# 25.01.2017 ob 07:48
Mislim da nimamo niti ene(!) pozitivne posledice priseljevanj. Zakaj spuščajo v državo tudi migrante brez dokumentov iz mirnih držav ??
MahoSlo
# 25.01.2017 ob 07:50
Če želim doseči dnevno dozo pozitivnih člankov o multikulturnosti in beguncih je potrebno začeti zgodaj, kajne?

Drugače sem pa čez celoten članek dobival občutek, da se tako novinar kot intrvjuvanec samo želita strinjati drug z drugim. Zaradi tega ta članek ni nič drugega kot propaganda. Mimogrede se ne spomnem, če je kadar koli bil narejen intervju z osebo, ki se ne strinja z multikulturnostjo in sprejmanjem beguncev/ekonomskih migrantov.
Ribiič
# 25.01.2017 ob 07:52
Rasizem in ksenofobija sta nesprejemljiva, a oba sta se v zadnjem času po mojem mnenju razmahnila predvsem zato, ker mediji in kreatorji javnega mnenja vsiljujejo neko lažno paradigmo o miroljubnem islamu, ki je nadvse toleranten do vseh in zanikanju terorizma, če pa se ta slučajno kje pripeti, je ta plod zahodnega imperializma …
Dobrojutro
# 25.01.2017 ob 08:02
Glejte, zgoraj je nekdo povedal bistvo. Te migrante k nam priseljujejo z enim razlogom, da bi bili vsi revni. Nočejo več srednjega sloja, hočejo samo elito in potem morje revežev.
džeko
# 25.01.2017 ob 07:48
Torej povejte mi kdo lahko sprejme milijardo ali celo 2 milijardi ljudi???

Da bi pa preprečili netenje novih vojn in pregon ljudi iz njihovih ognjišč pa nobeden nič. Kakšno sprenevedanje zahoda.....največjega krivca za 75% vojn.
dijobono
# 25.01.2017 ob 07:58
A pomemben dejavnik pri svetovnih migracijah je neenakomerna porazdelitev bogastva med bogatimi in revnimi državami, poudarja.

ZAE, SA, Kuvajt, Jordanija ... revne države?
koperton
# 25.01.2017 ob 07:50
Narod si bo (si piše) sodbo sam !
glasrazuma
# 25.01.2017 ob 07:54
Rasa je povsem nerelevantna. V nevarnosti je socialna država in človekove pravice.
Binder Dandet
# 25.01.2017 ob 08:00
@Boris Vasev:
Tudivam je nastavil ogledalo. Ta isti refleks tudi pri trumpu ven udarja. Gospod sicer opaza spremembe na slabse, jaz pa ravno spodnji refleks, ki ga pred migrantsko krizo kot pripadnik levice, nisem. Zdaj pa se mi je levica priskutila zaradi tega, ker ni prioravljena poslusat, ampak refleksno etiketira drugace od sebe mislece.

"Ena od refleksnih reakcij levice v Veliki Britaniji in delih Evrope je bila označiti nasprotovanje priseljevanju za rasizem."
patriot1970
# 25.01.2017 ob 08:07
Postalo mi je veliko težje poslušati nasprotnika priseljevanja in si misliti, da ni rasist.

Ja, Hvala MMC za take sogovornike,....ki me prepričujejo da sem rasist....in kot kaže izgleda da nisem edini.........
Glede rasizma in nacionalizma pa v premislek sledeče:

Mislim da je bil po II svetovni vojni v celotni Evropi nacionalizem in rasizem zelo obroben pojav.....in povsem apolitičen...ampak politiki in mediji ste želeli korak dlje......z vašo agendo multikulturnosti vam je uspelo izenačiti pojma nacionalizma in domoljublja.....ampak glej ga zlomka....nekaj preveč domoljubov je ostalo....in le ti so porinjeni na politično obrobje...in to ravno tja kjer so....nacionalisti........in za rezultat imamo "skrajno" desne stranke kjer se prepleta mešanica nacionalizma in domoljublja.

In dokler politiki in mediji tega ne boste doumeli......bo "skrajna" desnica še krepko rasla......prišla na oblast....in ostalo bo le eno vprašanje: bo znotraj desnice zmagalo domoljubje ali nacionalizem?
nonparel
# 25.01.2017 ob 08:31
Še vedno mi ni jasno, zakaj najbogatejše muslimanske države, kot Saudska Arabija, ZAE, Katar, Kuvajt, Oman, Bahrein ne sprejmejo večino teh svojih bratov in jim pomagajo. Kje je arabska solidarnost? Odgovor na to vprašanje je verjetno potrebno poiskati v največji državi izmed njih, Saudski Arabiji, eni izmed najbolj odgovornih za ta kaos na Bližnjem vzhodu.
pazi_mina
# 25.01.2017 ob 08:09
"in živijo v obupnih razmerah, kot so te v zapuščenih skladiščih v Beogradu"

zadnjič ste celo na tedniku pokazali in povedali da tej v beogradu živijo v teh tovarnah prostovoljno, kadar koli lahko odidejo v zbirni center, kjer bodo imeli tuš, toplo in 3x obrok na dan, pa nočejo
M 48
# 25.01.2017 ob 08:02
Problem današnjega sveta je v preobilici števila ljudi na zemlji, oziroma gospodarstva velikega števila držav ne morejo zadovoljevati potreb prevelike natalitete v njihovih državah.Npr. poglejte Kosovo, ki je nam najbližje, ker tam ni nekih delovnih mest v ogromnem številu in tudi za časa Jugoslavije jih ni bilo, so ljudje enostavno prisiljeni se seliti v druge države in to jih ne zaustavi v zmanjšanju števila družinskih članov. Ali poglejte Madžarsko, kjer je nataliteta zelo majhna, njihovo gospodarstvo zadovoljuje v glavnem njihovo nataliteto.Koliko miljard je že šlo v Afriko zaradi lakote in ali je kaj pomagalo, da bi zmanjšali nataliteto, mislim, da ne.Odgovor se Sam postavlja.
Binder Dandet
# 25.01.2017 ob 08:30
@GORILA:
"Zakaj spuščajo v državo tudi migrante brez dokumentov iz mirnih držav ?
...zaradi fuzbala, rokometa, košarke, formule1, itd. (Ibrahimović, Karabatić, Oezil, Hamilton, Fak, Bedene,...)."

Malo počasneje beri.;) Vsi našteti so se vse prej kot brez dokumentov selili.
slovenec5
# 25.01.2017 ob 08:28
Zakaj v sodobnem svetu, odprtih komunikacij in znanja, eni mislijo, da vedo veliko več kot drugi.

1. Ločimo že enkrat migracije in begunce. Nihče v Evropi nima nič proti ženskam, otrokom starejšim, ranjenim... ki so določen čas potrebni pomoči.
2. Razmislimo, zakaj ti ljudje ne bežijo oz jih ne sprejemajo druge države na bližnjem vzhodu in zakaj po Evropi bogati šejki financirajo mogočne in drage mošeje.
3. Zelo zanimivo, da bi migrante sprejemali ljudje, ki po večini dobivajo plačo iz državnega proračuna, oz sloji, ki neposredno vidijo svojo ekonomsko ali politično korist.. potem zvito nekaj podobnega očitajo nasprotnikom protizakonitega prehajanja mej.
4. Pamet v roke in na volitvah postaviti svet v ravnotežje... tako kot so to že naredili Britanci in Američani. Zgodovinsko gledano.. so bili vedno pred ostalim svetom.
REsje
# 25.01.2017 ob 10:25
Kdaj vam bo postalo jasno da:
1. Je treba mejo zavarovati
2. Nočemo migrantov
Mindmaster
# 25.01.2017 ob 08:24
Ta sogovornik je eden tistih, ki jim Nassim Nicholas Taleb, priznani matematik in financnik, pravi "no skin in the game people". Dobro situiran predstavnik zgornjega srednjega razreda, ki mu v zivljenju nic ne manjka in na katerega politicne odlocitve nimajo bistvenega vpliva, zato lahko zagovarja stalisca, s katerimi potesi lasten ego, ker misli, da je napravil dobro delo za druge.

Taksni ljudje seveda nimajo stika z realnostjo in govorijo neumnosti, npr. da je v ozadju Brexita rasizem kljub temu, da je tretjina juznoazijskih Britancev glasovala za Brexit. Bi zaupali cloveku, ki trdi, da je skoraj 40% Britancev z indijskimi koreninami rasistov?
POLDI
# 25.01.2017 ob 08:25
Spoštovanemu Glasurazuma bi samo pripomnil, da so človekove pravice povezane s človekovimi dolžnostmi, vsaj pri odraslih osebah z opravilno sposobnostjo, da je človekova svoboda omejena s svobodo drugih ljudi in da je socialna država = redistribucija dobrin v družbi povezana s pridelavo in proizvodnjo dobrin. Če teh dejstev ne upoštevaš, končaš kot Venezuela.
hepimen
# 25.01.2017 ob 09:23
OK, pol mi pa povej, po čem ločiš Sirijca ali je migrant ali begunec? Ker če ti poznaš kriterije, jih bo tudi policaj s srednješolsko izobrazbo na meji.

Sirci, ki zapustijo svojo matično državo, so vsi begunci, ker v Siriji divja vojna. So tudi vsi migranti, ker je migrant nadpomenka za begunca. To bi lahko vedel tudi ti s katerokoli izobrazbo, ne samo policaj s srednješolsko.

Sicer pa, če migrant z vojnega območja zaprosi za azil, načeloma v prvi varni državi, je z zelo visoko verjetnostjo vojni begunec. Če migrant brez dokumentov pride čez 10 držav do Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško in naprej, pa tudi tam ne zaprosi za azil, ampak rine naprej v Žrmani in Svidn, je zelo verjetno navaden ilegalen ekonomski migrant.

Mislim, da tudi policaj s srednješolsko izobrazbo na meji zelo lepo pozna zakon in ve, kako prepoznati oportunističnega ekonomskega migranta ali pa begunca, ki zaprosi za azil. Ampak ima očitno navodila, da zakon krši in čez državno mejo pušča ilegalne prebežnike brez dokumentov, tudi iz drugih držav, kot npr. celo Albanija, Tunizija in druge afriške države.

Če meniš, da se jim godi krivica, poskusi ti iti peš brez dokumentov na Hrvaško, ker nam pripadajo enake pravice, te bodo bp spustili čez.
Robiland
# 25.01.2017 ob 08:51
Jaz sem proti priseljevanju ilegalcev in NISEM rasist!!!

Sprejmem vsako ubogo druzino tudi k sebi domov ce je treba, ce so pravi begunci in gredo nazaj, ko bo vojne konec, to obljubim vsakmour.

Ne morem pa se sprijazniti z invazijo mladih moskih iz severne afrike, Irana, Afganistana, Pakistana etc, kjer NI VOJNE, je le revscina in v Evropi vidijo samo denar, MOJ DENAR!

Nihce vec se nebi potrudil in zivel v svoji domovini, vsi bi ziveli v Evropi, to pa ne gre, tu je ZE ZASEDENO, halo, mi smo tu!
patriot1970
# 25.01.2017 ob 08:33
A pomemben dejavnik pri svetovnih migracijah je neenakomerna porazdelitev bogastva med bogatimi in revnimi državami,

.....Vaš sogovornik bi pa lahko ločil razliko med bogatimi in razvitimi državami. Ogromno migrantov namreč prihaja iz zelo bogatih držav ....kot je naprimer z nafto bogata Nigerija .......torej ni vzrok porazdelitev bogastva med revnimi in bogatimi državami ampak porazdelitev bogastva znotraj držav samih!.....ampak zakaj bi se poglabljali v izvore problemom, če je zahod že itak dežurni krivec!.....če investira v Afriko je kolonizator, če ne investira pa od istih oseb posluša pritožbe da je tretji svet prepustil samemu sebi....o humanitarni dejavnosti zahoda v tretjem svetu pa tudi nobenega članka!
dStroj
# 25.01.2017 ob 08:21
''Levičarji'' prodajajo čustva kot dejstva... na drugi strani so pa prava dejstva, lahko bi rekli alternativna dejstva :D (ker v medijih niso tako toplo sprejeta kot čustvovanje)

lidu
# 25.01.2017 ob 10:16
Imam vprašanje za tiste, ki podpirate prihod ileg.
V EU živi 750 miljonov ljudi. Koliko prebežnikov bi po vaše morali sprejeti in jim nuditi boljše življenje? Samo za info v Afriki živi več kot miljardo ljudi v revščini, prav tako v Indiji, se pravi skupaj nekje 3 miljarde ljudi. Za vse te ljudi veljajo enake človekove pravice, kje je torej meja ali sprejet kar vse? In potem jih prosim za izračun, kje bi dobili ves denar za vse njihove zahteve, komu bi vzeli itd, ker jaz ne najdem računice.
Harmonist
# 25.01.2017 ob 09:51
Kako je šele meni težko poslušat nekoga, ki bi rad ukinil našo državo in kulturo!
vipmit
# 25.01.2017 ob 08:10
Dajmo razčistit, da naš "socialni sistem" ne bo prenesel 10.000 - 50.000 tisoč dodatnih priseljencev.
Res, da smo imeli v času balkanskih vojn do 100.000 beguncev. Vendar ti ljudje so se lažje vključili v slovensko družbo. Veliko se jih je pa tudi vrnilo nazaj na Hrvaško in Bosno.
lidu
# 25.01.2017 ob 08:08
Kot sem napisala že včeraj...
človek, ki beži pred vojno v prvo varno državo je begunec
človek, ki dela v tuji državi in ima urejene dokumente je ekonomski migrant
človek, ki pride v državo brez dokumentov je...
človek, ki pride le zaradi socialnih ugodnosti je...

torej to niso begunci, niso ekonomski migranti, so...
peglezn
# 25.01.2017 ob 11:53
Bile je pa včeraj ravno na MMC članek, da so blagovno znamko Real Madrid za namene poslovanja na bližnjem vzhodu predrugačili tako, da njihov logo več ne vsebuje križa.

In temu se menda ne reče nekaj slabega, pač pa gre... pozor... za upoštevanje kulturne občutljivosti.

Evo, mi pa nekulturni in zahojeni rasisti...
Murko
# 25.01.2017 ob 09:24
Wrooong! Migracije lahko ustavite. Težava je, da ni volje za to.
Mimobeznik
# 25.01.2017 ob 11:05
Ograje na mejah in vračanje migrantov, bi rešilo marsikateri sedanji in bodoči problem.
Lovec
# 25.01.2017 ob 10:32
Zgodovina nas uči, da večje migracije povzročajo nasilje in vojno, kar je logično.
Jaz nočem nasilja še manj pa vojne.

Želim pa okolje v katerem bo prevladovalo človekovo spoštovanje in možnost svobodne izbire. Okolje, kjer bo lahko človek svobodno izbiral, delal in dobil za opravljeno delo tudi pošteno plačilo.

Za doseganje takšnega okolja pa so v prvi vrsti osnovne človeške vrednote, ki izvirajo iz narave, obstoja človeka kot del narave in njegovega dolgoletnega fizičnega in umskega razvoja. To so le osnove, stvari so kompleksnejše in prepletene. Evropa je za doseganje sedanjega stanje, ki je daleč od idelanega, krvavela in trpela.

Je pa nekaj jasno, ko prideš k nekomu na obisk, se ravnaš po pravilih tistega, ki tam živi. NEspoštovanje tega pravila ponavadi povzročja, nelagodje in zamero.
Kekec99
# 25.01.2017 ob 10:23
"Postalo mi je veliko težje poslušati nasprotnika priseljevanja in si misliti, da ni rasist"

Kaj hoče povedati? Zanima me kam bodo šli brezdomci iz EU ki jih je zaradi "politikov" in njihove politike iz dneva v dan več? Ali lahko tudi mi, državljani EU, postanemo begunci? Sam bi takoj zbežal na Maldive, le da ni nikogar ki bi me financiral tako kot te ki prihajajo v EU.
davide
# 25.01.2017 ob 10:13
"Postalo mi je veliko težje poslušati nasprotnika priseljevanja in si misliti, da ni rasist"!

pri meni je ravno obratno, težko poslušam zagovornike množičnih migracij ki nas nasprotnike avtomatično označujejo za rasiste
mali_piscek
# 25.01.2017 ob 08:38
Vse te filozofske in strokovne razprave so odveč. Ker je osnovni vzrok težav prenaseljenost tega planeta in pomanjkanje virov.

7 milijard ne more živeti z našim standardom, ker je virov premalo. Ker se človeštvo še naprej veselo plodi, bo zaradi omejeni virov vedno več nasilnih migracij, borb za preostale vire in spopadov za življenjski prostor.

Protimigrantska politika ni nič drugega kot varovanje dobrin zase in za svojo populacijo. To je nagon po preživetju. Želja po enakosti vseh pa je neumnost, ki vodi v samomor, ker je ljudi enostavno preveč.

Kar navadite se na krasni novi svet. Vsaka žival brani svoje vire, zakaj bi homo sapiens ravnal drugače?
Canis.Lupus
# 25.01.2017 ob 08:36
Mislim oziroma mislil sem, da za nasprotovanje priseljevanju ni nujno potrebno biti rasist...Postopoma je postala moja obramba stališča, da lahko nasprotuješ priseljevanju in te kljub temu ne bom označil za rasista, šibkejša. Postalo mi je veliko težje poslušati nekoga, ki nasprotuje priseljevanju, in si misliti, da ni rasist.

Evo smo že na joker karti RASIT. Najlažje je etiketirat ljudi. "Človekoljubi" niso izjema.

Beguncev in migrantov ne poznamo, zato si jih moramo domišljati. Pravzaprav jih ne želimo poznati in si jih raje domišljamo, vsak pa si jih domišlja na svoj način. Zanimivo pa je, da je edina stvar, ki si je ne moremo predstavljati, ta, da bi lahko bili nekoč begunci mi in da bodo nas pošiljali skozi koridorje v to ali ono državo ali nas zaustavili na meji.

Lahko gre na tečaj v Nemčijo, na Švedsko, Italijo. In naj povpraša povprečnega domačina kako se mu zdi. Anonimno seveda, ker če ne ... glej prejšnji citat.

Vlaganje v države v razvoju in krepitev trgovskih povezav, da bi zmanjševali migracije, bo sicer mogoče omejilo takšne, kot smo jim priča zdaj, torej migracije s čolni oziroma prisilne migracije obupanih ljudi, ne bo pa ustavilo mešanja ljudi iz različnih kultur.
To drži.

Ta kampanja je odstranila pokrov z nečesa, kar je dve, tri generacije zatiral politično korekten multikulturalizem. Na britanski levici, govorim o levici, ki je levo od Laburistične stranke, obstaja močno nasprotovanje multikulturalizmu, saj ne želijo t. i. deljivega državljanstva in podobnih konceptov. Menijo, da nisi temnopolt državljan ali bel državljan, muslimanski, krščanski ali afrokaribski državljan, ampak si državljan, pika.
Multikulturnost NE obstaja, oz. se ne more obdržati. Rarzen v idealističnih sanjah takih gospodov kot je g. Harding. Človek je tribalno bitje in se združuje po nekih kriterijih. Ta gospod nam sedaj hoče dopovedati, da niti minimalni skupni kritertij, ki je državljanstvo X države in pričakovanje da si tej X državi lojalen, jo spoštuješš in se držiš zakonov, ni ok. Da neka oseba ni državljan Francije, ampak je državljan Francije maroškega rodu blabla.
Kaj je potem država? Kaj ne skupni imenovlec kmeta iz pirenjev in Alžirca v Parizu? Zakaj bi morala Francija zavreči tisočletno kulturo in se stopiti v nek mutikulti?
Nič ni narobe, če se kulture mešajo. vedno so se. Tudi koristi so od tega. A eno je mešanje kultur, ko je v neki družbi z vodilno kulturo manjši procent priseljencev. Nekaj drugega pa je, če se v neko družbo priseli na milijone tujcev naenkrat, opz. v kratkem času. Če te razlike g. harding ne vidi potem mu ni pomoči.
Sklonjen
# 25.01.2017 ob 08:29
Da le nismo tako naivni kot tisti kateri menijo, da lahko 200000 ljudi spravimo v isti čoln z 2000000 Slovenci, obenem pa ne ločimo med begunci in ekonomskimi migranti!
tru-bar
# 25.01.2017 ob 10:37
Ni mogoče brati takšne propagande v korist migrantov in se obraniti vtisa, da gre za globalistično agendo odprave evropskih narodov in vzpostavitve Združenih držav Evrope po zgledu ZDA, to je držav brez kulturne in nacionalne identitete. To pa je seveda etapni cilj globalistov na poti do končnega cilja: svetovne države pod vodstvom nadnacionalne korporatokracije. Krasni novi suženjski svet je že skoraj pred vrati.
heron
# 25.01.2017 ob 09:38
Zanima me kakšne koristi imajo od teh ilegalnih migracij novinarji,ki objavljajo ogromno količino člankov in prispevkov, ki pa nikakor niso resnični(do določene mere) pač pa so populistični.
Veliko nas je, ki celo življenje pošteno delamo in garamo in sedaj bi radi nekateri to vse na glavo postavili in nas označili za rasiste,ksenofobe in ne vem kaj še, če enostavno nočemo tega kar bi nam radi vrinili. Tako dolgega članka na temo slovenskih revežev nisem nikjer zasledil, še manj pa da bi se z tem ukvarjal ,kakšen tuj novinar,pisatelj ali kaj drugega. Zakaj?
Prosim da prenehate z tem vsiljevanjem in zavajanjem
semaino
# 25.01.2017 ob 09:53
"Postalo mi je veliko težje poslušati nasprotnika priseljevanja in si misliti, da ni rasist"!

Tezko mi je poslusati ta utopisticen populizem, ki ga vsiljujejo levicarji z njihovimi politikami, ki grozi unicenju Evrope in Slovenije.

Glavni politiki naj raje poskrbijo, da bodo migranti imeli doma mir in pogoje za zivljenje, pa nihce ne bo bezal in zmrzoval po taboriscih na begunski poti. To bi lahko ze zdavnaj storili pred meseci je bil to tudi predlog JJ na vrhu EP stranke, pa ga je Merklova gladko ignorirala.

Mi je pa cudno, zakaj begunci bezijo v mrzlo Evropo in ne v Iran, Savdsko Arabijo, Dubaj, Kuvait in njim podobne dezele.
Mimobeznik
# 25.01.2017 ob 08:33
Dobro, da je naša ministrica rasist in pove tako kot je. Če je že novinarstvo ugrabljeno.
el CARTEL
# 25.01.2017 ob 08:05
To sicer ne bodo obupani ljudje, ki želijo priti na čolnih, ampak premožnejši ljudje, ki želijo priti v Evropo in uživati v plodovih svojega dela

torej so že premožni. zakaj torej ne uživajo v plodovih svojega dela še naprej v lastnih državah?
ali še bolje, zakaj ne azposlijo koga v lastni državi in iz revščine potegnejo sodržavljane.

Skrbi me ideja, da bi vzpostavili povsem zaprte meje, ki se jih ne da prečkati.

ilegalno sigurno ne.
legalno pa ja.

In v Franciji, kjer trenutno živim, je to načelo zelo močno. Ravno zato Francija nikoli ni izkusila pravega multikulturalizma

v franciji so muslimani pač alžirci, ali senegalci ali kaj tretjega
v angliji pa se črnci imajo za angleže.
angleži pa imajo problem z muslimani, kjer so kraji ki imajo kar šeriat.

Ta desničarski odziv, ki ste ga prej omenili, je tudi odziv na kapitalizem. Poglejte Marine Le Pen. Ona je nacionalsocialistka. Je nacionalistka, ima pa socialistično agendo, je zelo protekcionistična in ne mara svobode gibanja kapitala ali ostalih prej omenjenih svobod. Nasprotovala bi tudi temu, da bi revni Maročani v Franciji delali v nesprejemljivih delovnih pogojih. Desnica se torej odziva tudi na kapitalizem. Je proti globalnemu kapitalizmu.

le penova bi bila užaljena, če bi jo imenovali socialistka.
je večkrat izjavila da je za demokracijo in za tržno ekonomijo, tudi za gospodarsko sodelovanje. ne sprejme pa vseh dogem pač neoliberalnega globalizma - da je potrebnos prejeti vse kar pride v državo, da je globalizacija dobra in da se o tem ne dvomi.

je pa res, da se desnica edina odziva na kapitalizem. levica se ne več (če pa se, je zelo obskurna).

sam v intervjujih le penove nisem zasledil nekega velikega rasizma ali nacionalizma. vse, akr pravi, je bilo povsem zdravorazumsko - recimo da se EU mora reformirati, če želi iemti francijo notri (postati le ekonomska unija, ne pa politična), da pač franciaj ne more več sprejemati neselektivno priseljencev in da globalizaciaj škoduje francoski ekonomiji.

jo pa res novinarji nato posiljujejo z antisemitizmom in celo sodelovanja s putinom.

je pa res,da sem pogledal okrog 10 intervjujev z le penovo, tako da je možno, da ima bolj ekstremna stališča, to dopuščam. ampak jih dobro skriva.
kvečjemu bi rekel,d a mediji zganjajo histerijo.
Pueblo Libre
# 25.01.2017 ob 12:41
kdo je naročnik članka? Šoros?
KlGr
# 25.01.2017 ob 11:17
Mislim oziroma mislil sem, da za nasprotovanje priseljevanju ni nujno treba biti rasist ... Postopoma je postala moja obramba stališča, da lahko nasprotuješ priseljevanju in te kljub temu ne bom označil za rasista, šibkejša. Postalo mi je veliko težje poslušati nekoga, ki nasprotuje priseljevanju, in si misliti, da ni rasist.

Meni je tudi vedno težje poslušat zagovornike migrantov in si misliti, da ni kristjanofob, rasist proti belcem in da v ozadju nima agende v smislu islamizacije Evrope.
drg
# 25.01.2017 ob 10:50
Lahko objavite še 1000 takih člankov, ampak uspeha ne bo. Kvečjemu boste dosegli ravno kontra učinek. Narod je (na srečo) spregledal. ;)

Edino kar je vam novinarjem uspelo, je to, da ste popolnoma razvrednotili besedo begunec. Ta beseda nima več nobenega pomena. Žalostno .. predvem zaradi PRAVIH beguncev. ;)
peglezn
# 25.01.2017 ob 10:24
Mene ne moti ne njihovo poreklo, ne njihova religija... moti me njihov attitude (evo mene, rad bi živel lepo in udobno).

Pa še to bi nekako toleriral, ker naša mladina ima nekako podoben pristop (glej Metelkova).

Dokler mi nimamo ne potreb, ne kapacitet, ne želje... toliko časa res ne vem, kaj bomo z njimi tukaj, razen da jim nudimo brezplačen oddih.

Ampak tega jim v njihovih izvornih državah lahko ponudimo za tretjino cene, pa še njihovo okolje bi se s tem lahko izboljšalo.

To menda ni rasističen pogled ali pač?
Joze Koder
# 25.01.2017 ob 10:15
Včeraj je OZN obsojal migracijo Izraelcev v zasedene dele Jeruzalema.
Po logiki gospoda zgoraj je torej OZN kot organizacija rasist.
Kazalo