Ladja Vzhodna zvezda je aprila iz Nandžinga odplula na 1.500 km dolgo pot do Treh sotesk, kamor pa nikoli ni prišla. Foto: Reuters
Ladja Vzhodna zvezda je aprila iz Nandžinga odplula na 1.500 km dolgo pot do Treh sotesk, kamor pa nikoli ni prišla. Foto: Reuters

Od 456 ljudi na krovu se je po tem, ko se je ladja Vzhodna zvezda prevrnila in potonila, uspelo rešiti le 14 ljudem, še vedno pa pogrešajo 46 ljudi, ki pa so najverjetneje prav tako utonili. Število smrtnih žrtev je poskočilo nad 200, potem ko so reševalci v petek s pomočjo ogromnih žerjavov dvignili ladjo iz reke in začeli iskati trupla, ujeta v trupu plovila.

Preživela kapitan in glavni inženir
Med ljudmi na ladji, ki je potonila v ponedeljek zvečer med provincama Džianli in Hubej, so bili večinoma kitajski državljani, starejši od 60 let. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka. Kapitan ladje in glavni inženir, ki sta nesrečo preživela, trdita, da je siloviti tornado v minuti ali dveh prevrnil štirinadstropno in 76 metrov dolgo ladjo.

Najhujša nesreča v zadnjih 67 letih
Nesreča turistične ladje je najhujša ladijska katastrofa na Kitajskem od leta 1948, ko je blizu Šanghaja odjeknila eksplozija na potniškem parniku SS Kiangya, v kateri je umrlo okoli 4.000 ljudi. V zadnjih desetletjih se je najhujša pomorska nesreča zgodila novembra 1999, ko je na trajektu Dašun pred obalo province Šandong zagorelo, plovilo pa se je potopilo, pri čemer je umrlo 280 ljudi.