Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 22 glasov
Ocenite to novico!
| JUŽNI VIETNAM | ||
| Je bila država, ki je obstajala do leta 1975. Mednarodno priznanje je kot Država Vietnam dobila leta 1950, kasneje (1955-75) pa je nosila ime Republika Vietnam. Prestolnica je bilo mesto Saigon, v državi pa je živelo 12 milijonov ljudi. Vietnam se je sicer na Ženevski konferenci leta 1954 po 17. vzporedniku razdelil na nekomunistični Južni in komunistični Severni Vietnam (imenovan tudi Demokratična republika Vietnam). Leta 1975, dve leti zatem, ko so se ameriške sile umaknile s tega območja, so severnovietnamske sile vdrle v Južni Vietnam in prevzele nadzor nad vso državo. Južnovietnamski predsednik Duong Van Minh se je predal. Leta 1976 sta se državi združili v enotno Socialistično republiko Vietnam. |
||
| Rekel bi, da večina članov naše čete Vietnamcev ni imela za ljudi. | ||
| Vojak Dennis Bunning | ||
| VIETKONG | ||
| Vietkong oziroma Nacionalna osvobodilna fronta (NLF) je bila politična in vojaška organizacija v Južnem Vietnamu in Kambodži, ki se je med vietnamsko vojno (1959-1975) borila proti ameriški in južnovietnamski vojni. Sestavljale so jo tako običajne vojaške enote kot gverilci. Nekateri pa so se pridružili Ljudski vojski Vietnama (PAVN), uradni vojaški sili Severnega Vietnama. |
||
| Tisti dan je šlo preprosto za pokol. Golo brisanje ljudi. | ||
| Vojak Leonard Gonzales | ||
| Na sodišču niso le pripadniki Charliejeve čete. Na sodišču je tudi ameriška vojska, sodi se tebi in meni. To sojenje v očeh drugih zadeva vso našo državo in vse naše ljudi. | ||
| General Peers med preiskavo. | ||
Tudi 42 let pozneje je My Lai, ime, ki spomni na hladen umor več kot 500 neoboroženih vietnamskih civilistov, sinonim za pokol in ameriško krutost v vojni.
My Lai je skupno ime za območje, ki leži na severu nekdanjega Južnega Vietnama in na katerem so bili v komaj treh urah v sončnem jutru 16. marca leta 1968 brezsrčno umorjeni 504 moški, ženske in otroci. Ameriški vojaki so bili na misiji "poišči in uniči", a njihova naloga je bila pokončati komunistične borce Vietkonga, ne pa nič hudega sluteče Vietnamce. "Sovražnik" tako ni sprožil niti enega strela, saj 48. bataljona Vietkonga, ki bi moral biti tarča misije, ni bilo niti blizu.
Žrtve niso dobile niti poštenega sojenja
Čas je pokazal, da je bil prav ta zločin prelomna točka, ki je spremenila ameriško javno mnenje do vietnamske vojne, saj so Američani le težko dojeli - ali pa si tega sploh niso hoteli priznati -, da je bil njihov čaščeni "G. I. Joe", kakršen je bil vzdevek ameriških vojakov, lahko tudi tako objesten in neusmiljen morilec. My Lai je bil namreč zločin, podoben tistim, kakršne so ameriški patrioti predtem povezovali s krvavim nacističnim režimom.
A čeprav je minilo že toliko časa, vse, kar danes vemo o tej tragediji, izhaja le iz enega samega dokumenta, iz sojenja, ki se je zgodilo šele v letih 1970 in 1971. Takrat je bil za umor "22 vzhodnjaških ljudi" obsojen le mladi poročnik William Calley, član Charliejeve čete (Charlie Company), enote 11. pehotne brigade ameriške divizije.
Na robu obupa so se zatekli k brutalnosti
A pojdimo po vrsti. Charliejeva četa je v Vietnam prispela tri mesece pred masakrom v My Laiu. Takrat so bile ZDA, ki so se borile skupaj z vojsko Južnega Vietnama, že globoko v vojni s komunističnimi silami Severnega Vietnama. ZDA so imele v tej azijski državi že skoraj 500.000 vojakov, kar je Washington vsak mesec stalo dve milijardi dolarjev.
Januarja leta 1968 so gverilci iz Vietkonga in komunistična severnovietnamska vojna izvedli skupni napad na ameriške položaje, in čeprav je Washington trdil, da iz vojne še vedno lahko izide kot zmagovalec, je bila morala ameriških vojakov na bojišču povsem na psu. Charliejevo četo je do sredine marca istega leta sestavljalo le še 125 ljudi, zato so se nekateri vojaki začeli zatekati k izredno brutalni taktiki, saj so bili prepričani, da bodo ostali nekaznovani.
V prsa vrezali napis "C Company"
Naloga misije usodnega 16. marca je bila tako pregnati vietkongovsko vojsko, ki naj bi se skrivala v vasici My Lai. Dve enoti sta se pomaknili naprej, tretja je ostala zadaj z nalogo, da "počisti za sovražnikom". Ko je bil izstreljen prvi strel, poti nazaj ni bilo več; bilo je, kot bi se sprožila verižna reakcija. Ameriški vojaki so, kot bi bili podivjani, fanatično streljali vsevprek, telesa neoboroženih moških, žensk, otrok in dojenčkov pa so padala kot pokošena. Tudi civilisti, ki so z dvignjenimi rokami prosili usmiljenja, ga niso dočakali.
Na morilskem pohodu je bilo približno 120 ameriških vojakov, tudi poveljnik čete William Calley, ki je v nekem trenutku ukazal dvema podrejenima, naj sprožita ogenj proti skupini 60 civilistov. Ker eden ni želel izpolniti ukaza, je Calley sam v roke vzel orožje in jih pokončal z razdalje treh metrov. A to še ni vse. Nekatere ženske so vojaki skupinsko posilili, Vietnamci, ki so se Američanom v pozdrav priklonili, so bili "nagrajeni" s pestmi in mučenjem, pretepeni s puškami ali zabodeni z bajoneti. Nekaterim žrtvam so v prsa z nožem celo vrezali napis "C Company".
Na ameriški strani ranjen en vojak - in še to zaradi nespretnosti
Po nekaj urah je bil o dogajanju obveščen tudi vrh ameriške vojske, ki je ukazal prekinitev ognja. A prepozno, vasica My Lai je bila videti kot klavnica. 504 žrtve med Vietnamci - in en ranjen ameriški vojak, ki pa je ustrelil sam sebe, ko je čistil svojo pištolo.
Minilo je več kot leto dni, da se je strašna resnica o pokolu My Lai znašla na naslovnicah časopisov, saj si je vojska od prve minute po koncu morije prizadevala, da bi zločin prikrila pred javnostjo in svetom.
Sprva menili, da je padlo 20 civilistov
Kapitan Charliejeve čete Ernest Medina, ki je z lastnimi očmi videl tragedijo, je v preiskavi zatrdil, da je pod streli padlo med 20 in 28 civilistov, kar je bilo nato zapisano tudi v poročilu poveljnika 11. pehotne brigade Orana K Hendersona. "20 civilistov je bilo nenamerno ubitih," se je glasil stavek. A takšne tragedije se ni dalo prikriti, mešanica nepazljivih pogovorov in vojaka, ki mu vest ni pustila spati, pa je povzročila, da je resnica o dogodku 16. marca dosegla tudi washingtonske hodnike in prišla v nabiralnike 30 najvplivnejših imen v ameriški prestolnici.
General William Westmoreland, ki je poveljeval celotni operaciji v Vietnamu, ni mogel dojeti, da bi lahko njegovi vojaki zagrešili tako krut pokol, in je ukazal takojšnjo preiskavo. Dokazi so se začeli kopičiti, preiskava pa se je spremenila v iskanje kazenske odgovornosti. Septembra leta 1969 so v domovino kot možnega storilca poklicali Williama Calleyja in ga obtožili umora 109 ljudi. O vseh krvavih podrobnostih je bila kmalu obveščena tudi ameriška javnost, v istem času pa je tudi vojska oblikovala preiskavo o prikrivanju dejstev, ki je postala znana kot Peersova preiskava.
Zaslišanih 400 prič, a vse zaman
Zaslišanih je bilo več kot 400 prič in popisanih 20.000 strani, nato pa so marca leta 1970 preiskovalci objavili svoje ugotovitve, ki so vključevale tudi besede, kot so umori posameznikov in skupin, posilstvo, sodomija, pohabljenje in napadi na civiliste. Poročilo je še priporočilo, da bi morali pred sodišče postaviti 28 vojaških uradnikov in dva podčastnika, ki so prikrivali zločin.
A obtožbe so se sesule kot hišica iz kart. Vojaški odvetniki so se odločili, da bodo na zatožno klop posedli le 14 uradnikov, na sodišče pa je nato prišel le eden, pa še ta je bil oproščen. Proces, s katerim bi Charliejeva četa morala dobiti zaslužene kazni in plačati za storjena dejanja, je tako postal velika farsa. Ob koncu je bil, kot rečeno, obsojen le Calley, ki bi sicer moral v dosmrtno ječo, a je bil po treh dneh, ko je vložil pritožbo na osebno prigovarjanje takratnega predsednika Richarda Nixona, že pomiloščen. Naslednja tri leta je tako preživel v hišnem zaporu, leta 1974 pa so ga proti plačilu varščine izpustili.
Trije vojaki s helikopterjem reševali žrtve
30 let pozneje sta bila z medaljo za hrabrost, najvišjim priznanjem v ameriški vojski, pred spomenikom vietnamskim veteranom v Washingotnu nagrajena dva vojaka, ki sta svojim kolegom preprečila, da tisto žalostno marčevsko jutro niso vzeli še več nedolžnih življenj, saj sta v helikopter naložila žrtve in jih odpeljala na varno. Medaljo bi dobil še eden, a je predtem padel v boju. Major Michael Ackerman, ki je priznanji leta 1998 podelil, je dejal, da je bil pokol v My Laiu "eno najbolj sramotnih poglavij v zgodovini ameriške vojske".
Sam raje ne bi preveč vlekel na plan teh temačnih dogodkov - kar je bilo je bilo, popraviti se več ne da. Škoda izgubljati energijo. Našo pozornost bi bilo bolje posvetiti kakim komunističnim zločinom ali pa v nevarnosti terorizma!
http://www.finance.si/192580
50 miljonov? toliko jih še najhujši Stalinovi sovražniki niso našteli. jih je dal pospraviti cca 21 miljonov. približno miljon na leto vladavine. sicer ni to neko opravičevanje Stalina, ampak samo toliko, da bomo operirali z bolj točnimi številkami. baje naj bi bila ta dokaj točna
sicer pa načeloma ni pomembno koliko jih je kdo. in pa katera stran jih je več. ker ni to vprašanje. vprašanje je, zakaj so bili ti ljudje pobiti. in ko si odgovorimo zakaj, nam je lahko takoj jasno kakšen bedak je človeško bitje. omejeno v svojem razumu in pogledih, ter seveda intelektu.
primer - mucenje v iraku, a se kdo kj kdaj slisi o tem ??? pa naj bi ujeli kar nekaj odgovornih takrat, smeh....
In tu se desničarji ne morete sklicevati na komuniste, Hudo jamo, Rdeče khmere itd., kajti komunisti ne pobijajo več, Američani pa še vedno in to vsak dan.
Toliko civilistov, kot jih je pobila Ameriška vojska v zadnjih rec. 20 letih jih ni nobena druga.
Kapitalizem pač.
lp, Administrator
General William Westmoreland, ki je poveljeval celotni operaciji v Vietnamu, ni mogel dojeti, da bi lahko njegovi vojaki zagrešili tako krut pokol, in je ukazal takojšnjo preiskavo. Dokazi so se začeli kopičiti, preiskava pa se je spremenila v iskanje kazenske odgovornosti. Septembra leta 1969 so v domovino kot možnega storilca poklicali Williama Calleyja in ga obtožili umora 109 ljudi. O vseh krvavih podrobnostih je bila kmalu obveščena tudi ameriška javnost, v istem času pa je tudi vojska oblikovala preiskavo o prikrivanju dejstev, ki je postala znana kot Peersova preiskava.
Lep pozdrav!
Skratka, USA so hudo degenerirana skupnost homo sapiensov.
vojne so idealen stik za dobičke, tako I.II. ...... in je bila zmanipulirana prek bank. In ko pade prva domina je verižna reakcija tu. Prva domina je pa zmanipulirana da pade.
Tu ni prostora za iskanje jernejeve pravice.
in kaj smo se naučili iz teh dveh primerov? da je vojna ena sama manipulacija za nekaznovano pobijanje, ki ne reši nič. torej, kakšen sklep potegneš iz tega?
Za razliko od komunističnih režimov so krivci za ta pokol na sodišču odgovarjali in bili kaznovani.
Si boš prebral še enkrat, a?
"Ob koncu je bil, kot rečeno, obsojen le Calley, ki bi sicer moral v dosmrtno ječo, a je bil po treh dneh, ko je vložil pritožbo na osebno prigovarjanje takratnega predsednika Richarda Nixona, že pomiloščen. Naslednja tri leta je tako preživel v hišnem zaporu, leta 1974 pa so ga proti plačilu varščine izpustili."
In ravno nasprotno je, po merilih Nürnberškega in Tokijskega vojnega sodišča, kjer so obsodili zločince za vojne zločine, bi terenske poveljujoče častnike usmrtili - v tem primeru Calleya. Njegov izgovor je bil, da je mislil, da kar dela je prav - kar ni pomagalo Nemcem in Japoncem...ok, je pa res da so se komunisti izvlekli iz vsakega sranja
@Nimrod ... v članku je več kot nazorno napisano, koliko je kdo odgovarjal in bil kaznovan za to
Drugač...Ruski akademik Igor Panarin je pred desetimi leti napovedal razpad ZDA, do katerega naj bi prišlo leta 2010. Navedel je, da bo razpad sledil finančni krizi in državljanski vojni. Panarin predvideva, da bo do pomladi prišlo do množičnega priseljevanja, ekonomske krize in moralne krize, ki bo na koncu vodila do državljanske vojne in zloma dolarja. Trdi, da bodo do konca leta 2010 ZDA razpadle na šest delov.
Kalifornija bo po razpadu postala Republika Kalifornija in bo pod močnim vplivom Kitajske, Teksas bo postal središče Republike Teksas, padel pa bo pod mehiški vpliv. Washington in New York bosta postala del Atlantske Amerike, obstaja pa velika verjetnost, da se bosta pridružila Evropski uniji. Kanada bo postala središče severne ameriške pokrajine, ki jo profesor Panarin imenuje Osrednja severno-ameriška republika. Oblast nad Havaji bodo prevzeli Japonci ali Kitajci, Aljaska pa bo spet padla pod rusko oblast.
... v vsakem primeru čaka nas vroče poletje