Hrvaško tožilstvo Boljkovca bremeni, da je od 7. maja do sredine junija leta 1945 kot vodja oddelka nekdanje jugoslovanske varnostnoobveščevalne službe Ozne v Karlovcu zahteval prijetje in zapor za več civilistov z območja Duge Rese na podlagi obtožb, da so sodelovali z ustaškimi oblastmi.

Tožilstvo zahteva odgovornost zaradi kršitve mednarodnega vojnega prava ter zapiranja, zaslišanja in usmrtitev 21 ljudi, ki so bili večinoma pokopani na območju Vidanka Curak, kjer so leta 1998 odkrili množično grobišče, ko se je tudi začela preiskava proti neznanemu storilcu.

Odvetnik obtoženega Anto Nobilo je povedal, da med preiskovalnim postopkom ni bilo dokazov, ki bi bremenili 93-letnega Boljkovca, da pa so morda zdaj našli dokaz, za katerega pa sam še ne ve.

Boljkovca so 2. novembra leta 2011 prijeli pripadniki posebnih enot hrvaške policije v njegovi družinski hiši v Vukovi Gorici pri Karlovcu. Po spektakularnem prijetju je nekdanji tesni sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana na sodišče prišel z berglami in v spremstvu zdravnika ter zanikal odgovornost za očitane zločine.

Ustavno sodišče je nekaj tednov pozneje presodilo, da so postopek vodili po napačnem zakonu, in so Boljkovca nemudoma izpustili iz pripora. Med pridržanjem je več časa preživel v zaporniški bolnišnici zaradi visoke starosti in zdravstvenega stanja.

Po ugotovitvi ustavnega sodišča bi moral postopek potekati na podlagi novega zakona o kazenskem postopku, ki določa, da preiskavo vodi državno tožilstvo, ne pa preiskovalni sodnik, kot je to veljalo po starem zakonu, ki je potekel 1. septembra 2011. Zato je bila aretacija Boljkovca nezakonita in so bile ogrožene njegove ustavne pravice do pravičnega sojenja.

Nato je stekla nova preiskava proti Boljkovcu, ki se je končala s tokratno objavo obtožnice.

Boljkovac je bil župan Karlovca od leta 1963 do leta 1969, v času demokratičnih sprememb pa je bil kot član HDZ-ja notranji minister v hrvaški vladi med letoma 1990 in 1991.