Proti 89-letnemu Boljkovcu ter nekdanjemu hrvaškemu premierju in direktorju varnostnih služb Josipu Manoliću in narodnemu heroju Radu Bulatu preiskava poteka že več let. Proti Bulatu so bile vložene tudi kazenske ovadbe, sojenja pa ni bilo. Boljkovac in Manolić sta bila v začetku 90. let prejšnjega stoletja tesna sodelavca prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je bil tudi general jugoslovanske vojske.

Hrvaška policija je pred nekaj meseci potrdila, da preverjajo dokaze proti Boljkovcu, ki je bil častnik jugoslovanskih varnostnih služb. Boljkovca in druga dva osumljenca bremenijo poveljniške in osebne odgovornosti za niz vojnih zločinov, ki naj bi jih storile partizanske enote ter pripadniki nekdanjega oddelka za zaščito naroda (Ozna).

Politično ozadje aretacije?
Boljkovac in Manolić sta bila poveljnika v Karlovcu oziroma Bjelovarju, medtem ko je bil Bulat eden glavnih partizanskih poveljnikov na severozahodu Hrvaške. V enem izmed intervjujev avgusta letos je Boljkovac dejal, da ni nobenih dokazov ali argumentov za njegovo odgovornost za povojne zločine.

Boljkovac ni zanikal, da so bili storjeni vojni zločini, vendar pa se sam ne čuti odgovornega zanje. Takrat je ocenil, da bo njegovo prijetje "čista politična aretacija, ker so pred vrati parlamentarne volitve", sam pa podpira levosredinsko koalicijo.

Boljkovičev odvetnik Mario Nobilo je povedal, da njegovega klienta sumijo vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešila črnogorska enota nekdanjega korpusa ljudske obrambe Jugoslavije (KnoJ) maja leta 1945 na območju Duge Rese, pri čemer je Nobilo izpostavil, da gre za sramotno preiskavo, saj Boljkovac ni poveljeval omenjeni enoti. Pojasnil je še, da je Boljkovac star in bolan, ob hoji pa potrebuje bergle.

Po besedah Nobila nekdanjega partizana niso aretirali zaradi domnevnih pobojev ustašev in domobrancev v taborišču Dubovac na karlovškem območju po drugi svetovni vojni, kot so to nakazovale neuradne informacije med preiskavo proti Boljkovcu, ki je bil poveljnik omenjenega taborišča.

Ocenil je, da je aretacija Boljkovca "politični spin, ki je posledica boja za oblast v HDZ-ju". Hrvaški mediji namreč že več mesecev ugibajo, da je notranji minister Tomislav Karamarko eden glavnih kandidatov za novega predsednika HDZ po parlamentarnih volitvah, ki bodo 4. decembra.

Karamarko, ki je po poklicu zgodovinar in se je večkrat javno predstavil kot protikomunist, je po prihodu na položaj v vladi napovedal, da bodo "zaradi sprave v hrvaški družbi" preiskali povojne zločine in prijeli odgovorne. Med drugim je izjavil, da je treba besedo antifašizem v preambuli hrvaške ustave nadomestiti z besedo antiavtoritarizem.