Dobro znamenje: protesti in nasilje se je v Ukrajini uneslo, politiki vladne in opozicijske strani pa so se končno začeli pogajati. Foto: Reuters
Dobro znamenje: protesti in nasilje se je v Ukrajini uneslo, politiki vladne in opozicijske strani pa so se končno začeli pogajati. Foto: Reuters
Ukrajina - prvi predsednik Leonid Kravčuk
Leonid Kravčuk je vse ukrajinske politike opozoril na veliko odgovornost, saj je država močno razcepljena. Foto: Reuters
Predsednik Ukrajine Viktor Janukovič in komisarka EU za zunanje zadeve Cahtherine Ashton
"Zunanjo ministrico" Evropske unije Catherine Ashton je sprejel tudi predsednik Viktor Janukovič, ki novembra ni hotel podpisati pridružitvenega sporazuma, s čimer so se začeli množični protesti. Foto: Reuters

"V državi obstajajo vzporedne institucije in dejansko upor," je dejal prvi predsednik po osamosvojitvi leta 1991. "Omiliti moramo spor med stranema in se dogovoriti za načrt za rešitev spora," je poudaril Kravčuk, ki je v izredno čustvenem nagovoru poslancem položil na srce: "Ves svet priznava in Ukrajina priznava, da je država na robu državljanske vojne. To je revolucija. Dramatičen položaj, v katerem moramo ukrepati z največjo odgovornostjo."

Kravčuk, ki je bil predsednik Ukrajine med letoma 1991 in 1994, se seje parlamenta udeležil s prav tako nekdanjima predsednikoma Leonidom Kučmo in Viktorjem Juščenkom.

Ali se bo izpraznil tudi Trg neodvisnosti?
Ukrajinske oblasti in opozicija medtem nadaljujejo dialog za izhod iz politične krize, je sporočil začasni vodja vlade Sergej Arbuzov. "Rada" razpravlja o amnestiji za priprte protestnike. O amnestiji sta se pred dnevi dogovorila ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in opozicija, a le če aktivisti zapustijo vladne stavbe, ki so jih zasedli v preteklih dneh, in če umaknejo barikade z ulic.

S tem so se na izredni seji strinjali tudi vladni poslanci ukrajinskega parlamenta, ki sicer ne želijo odobriti amnestije za protestnike, ki so storili težja kazniva dejanja. Opozicija pa zahteva, da se iz tega pogoja med drugim izvzame Trg neodvisnosti (Majdan nezaležnosti) v Kijevu, ki velja za središče protestov.

K izpustitvi aktivistov so sicer v ponedeljek prav tako pozvali protestniki, ki so končali okupacijo ministrstva za pravosodje, potem ko je pravosodna ministrica Jelena Lukaš zagrozila z razglasitvijo izrednih razmer.

EU ponuja posredovanje
Pri reševanju krize po poskusila posredovati tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton, ki je obiskala državo kljub opozorilom ruskega predsednika Vladimirja Putina Zahodu, da naj se ne vmešava v ukrajinske notranje zadeve.

"Nasilje in zastraševanje, od koder koli prihaja, mora biti ustavljeno," je novinarjem po srečanju s predsednikom Janukovičem dejala Ashtonova. "Dialog, ki se je občasno zgodil med opozicijo in oblastmi, mora biti resničen dialog," je dodala in izpostavila potrebo po resničnem dialogu med vlado in opozicijo.

Množični protesti v Ukrajini so izbruhnili konec lanskega novembra, ker Janukovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pridružitvenega sporazuma z EU. Protesti so konec decembra in na začetku januarja postopoma izgubljali zagon, nato pa so znova s polno silo izbruhnili pred tednom in pol, ko je parlament potrdil v torek razveljavljeno sporno zakonodajo. V nasilju so doslej umrli trije ljudje, na desetine protestnikov pa so aretirali.