Glavno vprašanje, ki se že nekaj mesecev postavlja, je, kako po odhodu Natovih sil v Afganistanu vzdrževati mir? Na drugi strani pa je vse več evropskih voditeljev pod hudim pritiskom domače javnosti, ki zahteva čimprejšnjo umaknitev vojske iz Afganistana. Med njimi so tudi Francozi, ki jim je novi predsednik Francoise Hollane obljubil, da bo francoske vojake iz države umaknil že do konca letošnjega leta.

Postopno umikanje čet posameznih držav pa očitno ni neprijetno presenečenje za Nato. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je zatrdil, da je bil tudi sicer Natov načrt, da bi vojsko iz Afganistana umaknili do leta 2014. ''Smo v procesu postopne predaje tako dolžnosti kot varnosti v roke Afganistancev, ta postopek pa bomo končali do konca leta 2014. V vmesnem obdobju pa bomo seveda videli tudi odhod posameznih čet,'' je dejal Rasmussen in dodal: ''Ne gre za kontradikcijo naše strategije. To je del naše strategije.''

Na vrhunskem srečanju v Čikagu se je sicer zbralo več kot 50 svetovnih voditeljev, med njimi tudi 28 članov zveze Nato ter predsednika Afganistana in Pakistana, Hamid Karzaj in Asif Ali Zardari.
Ustanovitev dragega fonda za vzdrževanje miru v Afganistanu
Države, kot so ZDA, Avstralija, Velika Britanija in Nemčija, so se že zavzele za ustanovitev posebnega sklada, ki bi bil namenjen vzdrževanju afganistanske vojske po tem, ko bodo državo zapustile Natove sile. Polovico sredstev za proračun bodo v višini štirih milijard evrov vsako leto prispevale ZDA.
Obamova administracija ob tem upa, da bo pakistanski predsednik privolil v ponovno odprtje cest, ki vodijo v Afganistan, saj jih je država po tem, ko so vojaške sile ZDA v zračnem napadu ubile pakistanske čete, zaprla.

Na vrhu severnoatlantskega zavezništva, ki so se ga udeležili tudi slovenski premier Janez Janša, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in minister za obrambo Aleš Hojs, pa bodo govorili tudi o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, ki naj bi ga postavili pred morebitno grožnjo Irana in njegovega domnevnega jedrskega programa.
Na vrhunskem srečanju naj bi dorekli prvo fazo sistema, ki vsebuje načrt plovbe ameriških bojnih ladij, opremljenih s prestrezniki, v Sredozemsko morje in postavitev radarskega sistema v Turčiji. Načrtu že ostro nasprotuje Rusija.