To je drugi obisk Rasmussena v Sloveniji, odkar je prevzel vodenje Nata. Foto: BoBo
To je drugi obisk Rasmussena v Sloveniji, odkar je prevzel vodenje Nata. Foto: BoBo
Anders Fogh Rasmussen in Janez Janša v Ljubljani
Slovenski premier Janez Janša je z vojaškimi častmi sprejel generalnega sekretarja Nata Anders Fogh Rasmussena, ki je na drugem obisku Slovenije. Foto: Reuters
Barikada pri kraju Rudare
Slovenska vojska je imela 22. junija na tujem 427 svojih pripadnikov, od tega velika večina sodeluje v misiji na Kosovu, kjer je 301 slovenski vojak. Foto: Reuters
Isaf, Slovenski vojaki namenjeni v Afganistan pred odhodom od doma.
V Afganistanu je v okviru Natove misije Isaf 86 slovenskih vojakov. Foto: BoBo
Rasmussen zadovoljen z obiskom Slovenije

Na enodnevnem obisku v Sloveniji je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki se je najprej srečal s slovenskim premierjem, s katerim sta se pogovarjala o nizu izzivov za Severnoatlantsko zavezništvo, pri čemer je bilo v ospredju vprašanje misije v Afganistanu, ki naj bi se končala leta 2014 s koncem bojnih operacij.

Janša je izrazil pripravljenost Slovenije, da finančno pomaga afganistanskim silam, da bodo lahko zaščitile civilno prebivalstvo, kar je po njegovih besedah "ceneje kot skrbeti za varnost v Afganistanu z enotami".

Financiranje afganistanskih sil bo letno stalo štiri milijarde dolarjev in nekatere zaveznice so svoje prispevke napovedale že na nedavnem vrhu Nata v Chicagu, druge pa naj bi to storile na bližnji donatorski konferenci.

Slovenski premier je dejal, da Slovenija ostaja zvesta načelu "skupaj notri, skupaj ven", tako da bodo slovenski vojaki v Afganistanu ostali do končanja Natove misije konec leta 2014. Slovenija bo v skladu z odločitvijo vlade svojo navzočnost v Afganistanu zmanjšala število vojakov za deset, z 90 na 80.

Pozitivna Slovenija Janezu Janši: So to slovenske prioritete?
Na Janševo napoved o pol milijona evrov vredni pomoči afganistanskim varnostnim silam so se odzvali v največji opozicijski stranki Pozitivna Slovenija, kjer predsednika vlade pozivajo, da naj premisli o prioritetah upravljanja z državo. Dodajajo, da razumejo, da ima Slovenija odgovornost sodelovati pri stabilizaciji razmer, a da je treba pri tem "upoštevati naše zmožnosti in prioritete". Pol milijona evrov v Afganistanu po mnenju PS-ja "ne more biti višja prioriteta, ko so ohranitev dostojnih pokojnin, varovanje človekovih pravic ali skrb za mlade družine". Te in druge prioritete "so zagotovo višje na spisku" kot pa pomoč varnostnim silam v državi, za katero je bil delež pomoči iz Slovenije že sorazmerno visok in kjer že leta služijo slovenski vojaki, so dodali.

Rasmussen se je Sloveniji zahvalil za njen prispevek v operacijah Nata, tako v Afganistanu, kjer je posebej izpostavil sodelovanje pri urjenju afganistanskih varnostnih sil, kot tudi na Kosovu.

Generalni sekretar je priznal, da bo umik iz Afganistana velik logističen izziv za Nato, a ker je umik vojakov in opreme v pristojnosti posameznih držav, ki sodelujejo v operaciji, ni mogel povedati, kakšni bodo njegovi stroški. Irazil pa je pričakovanje, da bodo članice Nata pri soočanju s tem izzivom sodelovale med seboj.

Janša je dodal, da je umik res logističen izziv, a ne tako velik, kot je namestitev enot, ki vedno poteka pod časovnim pritiskom.

Ljubljana in Nato podpirata Anannov načrt
Glede Sirije slovenska vlada še naprej podpira mirovni načrt Kofija Annana. "Smo za to, da se na mednarodno skupnost stopnjuje pritisk in da se tu čim prej pride do mirne rešitve," je poudaril premier.

Po Rasmussenovih besedah je Slovenija kot članica Nata dober primer, kaj vse lahko neka država doseže s trdim delom. "S tem pa je lahko tudi dober vzor drugim državam v regiji Zahodnega Balkana," je ocenil generalni sekretar zveze Nato.

Rasmussen se je sestal tudi s predsednikom Državnega zbora Gregorjem Virantom in predsednikom države Danilom Türkom.

V času krize vse manj za vojsko
Čeprav bi morale države članice za obrambne izdatke namenjati 2 odstotka BDP-ja, se večina izmed 28 držav članic tega ne drži. Slovenija je obrambne izdatke po uradnih podatkih Nata z 1,6 odstotka v letu 2010 lani to še znižala na 1,3 odstotka BDP-ja. Ta tema je v času gospodarske krize in velikega varčevanja zaradi krpanja proračunske luknje še posebej občutljiva za slovensko vlado.

Rasmussen je pred odhodom dejal: "Seveda je to razlog za zaskrbljenost, ne le v Sloveniji, temveč v vsem zavezništvu. S tem se je treba spoprijeti, zato smo se odločili za koncept pametne obrambe, saj je to način, kako učinkoviteje uporabljati obrambna sredstva."

Slovenija ostaja v Afganistanu do konca
Pametna obramba prinaša povezovanje obrambnih zmogljivosti med državami, Slovenija sodeluje v več projektih, vodilnih vlog očitno, tudi zaradi morebitnih dodatnih stroškov, ne želi prevzemati. Slovenija je tudi v Afganistanu napovedala rahlo znižanje števila vojakov, a ostaja v tej operaciji do konca leta 2014, ko je tudi napovedan umik zveze Nato iz te nemirne države. Do zdaj Slovenija ni določila zneska za financiranje Afganistana od leta 2015, ko v državi ne bo več zahodnih vojakov, zdaj pa je premier Janša obljubil pol milijona evrov pomoči.

"Zdajšnja bojna misija bo končana, a začeli bomo novo misijo urjenja, pri čemer Slovenijo in druge članice pozivam, naj še naprej prispevajo k misiji," je še poudaril Rasmussen pred odhodom v Ljubljano.

V pogovoru za RTV Slovenija je pred odhodom v Ljubljano med drugim še poudaril, da Nato nima nikakršnega namena posredovati v Siriji. Pri tem je dejal, da je edina ustrezna rešitev politična. To je drugi obisk generalnega sekretarja Nata Rasmussena v Sloveniji, odkar je prevzel vodenje zavezništva.



Rasmussen zadovoljen z obiskom Slovenije