Nova italijanska vlada pod vodstvom 39-letnega socialdemokrata Renzija je v Rimu prisegla v soboto. Renzi je tako postal najmlajši premier v zgodovini italijanske republike, vodil pa bo 16-člansko ministrsko ekipo, v kateri je kar polovica žensk. Foto: Reuters
Nova italijanska vlada pod vodstvom 39-letnega socialdemokrata Renzija je v Rimu prisegla v soboto. Renzi je tako postal najmlajši premier v zgodovini italijanske republike, vodil pa bo 16-člansko ministrsko ekipo, v kateri je kar polovica žensk. Foto: Reuters
Senat
Želja mladega premierja je, da bi vladal do leta 2018. Foto: EPA
Enrico Letta in Matteo Renzi
Renzi je po nenehnih kritikah na račun Lette v začetku meseca spodnesel njegovo vlado. Foto: EPA
Matteo Renzi
Renzi se je zavzel za preoblikovanje senata, v katerem sicer ne more sedeti, saj je starostna omejitev 40 let. Foto: EPA

Novi italijanski premier Matteo Renzi je pričakovano dobil zaupnico tudi v poslanski zbornici parlamenta. Še predtem je v nagovoru senatu napovedal korenite reforme znižanja obdavčitve dela in izvedbe reform institucij.

Za vladni program 39-letnega Mattea Renzija je glasovalo 378 poslancev, 220 jih je bilo proti. Renzi v svojem programu obljublja radikalne in takojšnje spremembe. Obljublja znižanje obdavčitve dela, zavarovanje sredstev za vlaganje v šolstvo in izvedbo reform institucij, ki bi prispevale k izboljšanju gospodarskega stanja Italije. Za to bo ena ključnih nalog tudi reforma volilne zakonodaje.

V vladi so Renzijeva levosredinska Demokratska stranka, Nova desna sredina notranjega ministra Angelina Alfana ter nekaj manjših sredinskih strank.

Italija potrebuje pogum
Za korenite reforme je potrebno zaupanje za izhod iz krize, meni Renzi, ki se je zavzel za do državljanov prijaznejši davčni sistem in ob tem napovedal odločen boj proti davčnim utajam. Rešitev za zagon gospodarstva vidi v plačilu dolgov, ki jih ima država do podjetij.

Njegova vlada bo spodbujala majhna in srednje velika podjetja, pri čemer bo znižala pritiske na kreditiranje in zaposlovanje, kar naj bi dosegli s krčenjem izdatkov v javni upravi.

Nasprotovanje je sprožila njegova napoved, da bi lahko sprejeli višjo obdavčitev finančnih donosov. Že v soboto je vodja premierjevega kabineta Graziano Delrio naletel na negodovanje, ko je namignil višjo obdavčitev na med italijanskimi varčevalci priljubljene državne obveznice.

S spremembami do stabilnosti
Eno izmed kislih jabolk, v katero bo moral zagristi Renzi, je tudi volilna zakonodaja, ki je pogosto kriva za nenehno menjavanje vlad, zato je novi premier napovedal njeno reformo, da bi državi v prihodnje zagotovil stabilnejše vladanje. Predlogi zakonov na tem področju bodo v parlament romali do konca marca.

Marca želi pod streho spraviti tudi sveženj za delovna mesta, saj se država spoprijema z visoko brezposelnostjo, kar je po Renzijevem mnenju trenutno najnujnejše vprašanje. Z državno birokracijo bi opravil aprila, maja pa bi bila v ospredju davčna reforma.

V ponedeljek se je novi premier po telefonu že pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki je pozdravil reformno naravnanost njegove vlade in spodbujanje zaposlovanja skupaj z gospodarsko rastjo.

Sredi marca ima Renzi na urniku nemško-italijanski vrh v Berlinu, kjer se bo srečal z Merklovo, s katero sta v ponedeljek opravila tudi telefonski pogovor. Oba sta poudarila zavezanost evropskemu procesu.

Renzi podprl reforme v EU-ju
V nocojšnjem nagovoru v spodnjem domu italijanskega parlamenta v Rimu se je Renzi zavzel tudi za reforme v Evropski uniji. Kot je dejal, EU ne navdihuje več ljudi, ker se ta preveč vrti okoli "vejic in odstotkov". "Evropa ni zgolj spoštovanje omejitev in regulativ."

Vendar pa je hkrati opozoril, da v Bruslju ne gre iskati sovražnika. Da se za vse krivi EU, "ni le v nasprotju z dejstvi, ampak tudi izdaja italijansko institucionalno zgodovino", je dejal in spomnil, da je bila Italija ena izmed šestih ustanovnih članic evropskega povezovanja.

Te opazke naj bi v prvi vrsti letele predvsem na opozicijsko gibanje Pet zvezd, ki zahteva referendum o odhodu Italije iz evrskega območja in po nekaterih ocenah predstavlja največjo grožnjo Renzijevemu levosredinskemu taboru okoli njegove Demokratske stranke pred majskimi volitvami v Evropski parlament.

Vendar, kot je že v ponedeljek opozoril v senatu, Italija svojega dolga, ki dosega vrednost 130 odstotkov bruto domačega proizvoda, ne bi smela zmanjševati zaradi Nemčije ali Evropske centralne banke. "Niso Angela Merkel in Mario Draghi ali EU tisti, ki od nas zahtevajo ureditev javnih financ," je poudaril. "To moramo storiti iz spoštovanja do naših otrok, iz spoštovanja do tistih, ki bodo prišli za nami."