Leta 1994 se je v približno 100 dneh od aprila do julija v Ruandi zgodil genocid, ko je zaradi državljanske vojne v državi umrlo med 800.000 in milijon Tutsijev in zmernih Hutujcev, kar dva milijona pa jih je bilo prisiljenih zapustiti domove. Zločin so zagrešili pripadniki skrajne uporniške skupine Hutujcev, ki so v ruandskih vaseh in mestih pobili svoje sodržavljane.

Genocid se je končal, ko je tutsijevska Ruandska domoljubna fronta (FPR) pod vodstvom Paula Kagameja zavzela vso državo in julija 1994 razglasila konec državljanske vojne in enostransko premirje.

Neuspeh mednarodne skupnosti
Ruandski genocid je velika sramota za mednarodno skupnost. Neopravičjivo je, da je dopustila, da se je množični pokol sploh zgodil, velik minus pa je tudi neustrezen odgovor Združenih narodov, predvsem velikih sil ZDA, Francije in Velike Britanije. Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan je bil takrat deležen številnih kritik, ker ni upošteval pozivov, naj okrepi kontingent mirovnih sil.

Ad hoc mednarodno sodišče
Leta 1995 so Združeni narodi nato uvedli ad hoc Mednarodno kazensko sodišče za Ruando z namenom obravnave hudodelstev, storjenih na ozemlju Ruande. Bori se za spravo med etnijama in za to, da se grozote iz leta 1994 ne bi ponovile. Do zdaj je sodišče že obsodilo več kot 20 visokih predstavnikov nekdanjega hutujskega režima.

Plemensko ločevanje prepovedano
Ruandska vlada se trudi, da bi odpravila etnične razlike in delitve. Državljane poziva, naj se opredelijo za Ruandce, ne pa za Hutuje ali Tutsije. Kartice o plemenskem izvoru, ki so bile uvedene med belgijsko kolonialno vladavino, so odpravljene, prepovedano pa je tudi vsakršno plemensko opredeljevanje, čeprav samo za statistične raziskave.

Francija odpira arhive
Ruandski genocid tudi v sedanjosti še ne počiva. Francija je sporočila, da bo z dokumentov o genocidu v Ruandi umaknila oznako zaupno, potem ko so se pojavile obtožbe o sokrivdi francoske vojske.

Štirje Tutsiji iz Ruande na francoskem sodišču namreč tožijo francosko vojsko, da je dopustila, da so pripadniki večinskega plemena Hutu vdrli v begunska taborišča in pobili na tisoče Tutsijev. Tožniki trdijo, da je tudi francoska vojska sodelovala ter posilila in umorila več ljudi. Francoska vlada je tako odprla 105 dokumentov, ki bodo sodišču pomagali pri preiskavi tožb in ugotavljanju krivde vojske.