Osrednja tema srečanja Ši Džinpinga in Vladimirja Putina so bile razmere na Korejskem polotoku. Foto: Reuters
Osrednja tema srečanja Ši Džinpinga in Vladimirja Putina so bile razmere na Korejskem polotoku. Foto: Reuters
Ši Džinping, Vladimir Putin
Po srečanju predsednikov je bila podana skupna pobuda, naj Pjongjang prekine raketni in jedrski program, Washington in Seul pa bi sočasno prenehala izvajati obsežne vojaške vaje. Foto: Reuters
Putin je Šiju izročil najvišje državno odlikovanje red sv. Andreja, in sicer za zasluge pri krepitvi prijateljstva med Rusijo in Kitajsko. Foto: Reuters

Voditelja sta dejala, da so trenutno odnosi med velesilama boljši kot kdaj koli prej. Ši in Putin sta se strinjala, da je treba sočasno zamrzniti raketni in jedrski program Pjongjanga, ki pomeni kršitev resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, obenem pa tudi ustaviti ameriške in južnokorejske vojaške vaje v regiji. Srečanje v Kremlju je sovpadlo s torkovo izstrelitvijo severnokorejske medcelinske rakete proti japonski obali.

Tesno sodelovanje v iskanju rešitve
Moskva in Peking sta po sporočilu Pjongjanga, da je uspešno preizkusil medcelinsko raketo, sprejela skupno izjavo, v kateri sta zunanji ministrstvi obeh držav pozvali Severno Korejo, naj "kot prostovoljno politično odločitev" sprejme moratorij za izvajanje jedrskih poskusov in testiranja raket. Skupaj sta pozvala Severno Korejo, Južno Korejo in ZDA, naj podpišejo kitajski načrt, cilj katerega je zmanjšati zaostrene napetosti na Korejskem polotoku.

"Razmere v regiji vplivajo na nacionalne interese obeh držav. Rusija in Kitajska bosta tesno sodelovali, da bi na kakršen koli način rešili kompleksno težavo, ki jo povzroča situacija na Korejskem polotoku," je zapisano v skupni izjavi. Rusija in Kitajska, ki imata s Severno Korejo kopensko mejo, si že nekaj časa prizadevata umiriti napetosti med Pjongjangom in Zahodom.

Izključitev kakršne koli možnosti vojaških ukrepov
Z isto skupno pobudo sta pozvali Washington, naj nemudoma ustavi protiraketni sistem THAAD, ki so ga ZDA namestile v Južni Koreji, posledica česar sta po mnenju Rusije in Kitajske povečanje severnokorejske raketne grožnje in še dodatna zaostritev razmer na polotoku. V izjavi so zapisali, da ZDA uporabljajo Severno Korejo kot izgovor za razširitev vojaške infrastrukture v Aziji in s tem tvegajo, da bi porušili strateško ravnovesje moči na tem območju.

"Protiraketni sistem škodi strateškim varnostnim interesom držav v regiji, vključno z Rusijo in Kitajsko. Državi nasprotujeta uvajanju takšnega sistema in pozivata, naj se nemudoma ustavi in prekliče proces," piše v izjavi, kjer je poudarjeno, kot piše RT.com, da je treba izključiti kakršno koli možnost uporabe vojaških ukrepov pri reševanju težav na Korejskem polotoku.

Rast blagovne menjave med državama
Medtem sta Putin in Ši v ruski prestolnici govorila še o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Putin je ob tem izrazil navdušenje nad rastjo blagovne menjave. "Z veseljem ugotavljam, da medtem ko smo lani vknjižili skromno 3,7-odstotno rast, je ta letos v prvih štirih mesecih 37-odstotna," je dejal ruski predsednik.

Rusija in Kitajska naj bi ob dvodnevnem obisku Šija v Moskvi sklenili za deset milijard dolarjev poslov. Državi v zadnjih letih krepita gospodarske in politične odnose, medtem ko se njuni odnosi z ZDA zaostrujejo. Ob srečanju predsednikov v Kremlju je ruski naftni velikan Gazprom sporočil, da bo plin po novem novem plinovodu do Kitajske stekel decembra 2019. Plinovod, imenovan Moč Sibirije, bo dolg okoli 4.000 kilometrov, Rusija pa bo po njem Kitajski dobavila 38 milijard kubičnih metrov plina na leto.