Na železniški postaji v Seulu so takole spremljali poročila o novem poskusu Severne Koreje. Foto: Reuters
Na železniški postaji v Seulu so takole spremljali poročila o novem poskusu Severne Koreje. Foto: Reuters
Mun Dže In
Novi južnokorejski predsednik Mun Dže In je po dogodku prvič sklical sejo nacionalnega varnostnega sveta in dejanje Severne Koreje označil za jasno kršitev resolucij varnostnega sveta Združenih narodov. Foto: Reuters

Po južnokorejskih in japonskih navedbah naj bi izstrelek letel 700 km daleč in dosegel višino več kot 2.000 km, šlo pa naj bi za nov tip rakete. Raketo so izstrelili iz Kusonga severozahodno od prestolnice Pjongjang.

Strokovnjaki pravijo, da je poizkus pokazal, da lahko severnokorejski izstrelki dosežejo precej daljše razdalje, kot so jih pokazali prejšnji poizkusi. Dosegli naj bi lahko tudi do 6.000 km oddaljene tarče, kot so Havaji. Zadnji štirje severnokorejski poizkusi v zadnjih dveh mesecih so bili sicer neuspešni.

"Z izstrelkom, ki je padel tako blizu Rusije, v resnici bližje Rusiji kot Japonski, tudi Rusija ne more biti zadovoljna," so iz Bele hiše prenesli sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in druge države pozvali k zaostritvi sankcij zoper Severno Korejo. ZDA menijo, da Severna Koreja razvija izstrelek, ki bi lahko z jedrskim orožjem dosegel njihovo državo.
Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je že izrazil zaskrbljenost nad dogodkom (po podatkih Rusov je raketa sicer padla v morje približno 500 km od ruske obale in ni predstavljala grožnje njihovemu ozemlju), prav tako sta ga obsodila kitajsko in francosko zunanje ministrstvo, v torek novoizvoljeni južnokorejski predsednik Mun Dže In in japonski premier Šinzo Abe.

Gospodarska in finančna pobuda Kitajske
Z najnovejšim dejanjem je Pjongjang očitno namenoma zasenčil začetek foruma Ena cesta, en pas, ki se dogaja v Pekingu. Udeležuje se ga 29 predsednikov držav in vlad ter visoki predstavniki skoraj 100 držav. Gre za najpomembnejšo gospodarsko in finančno pobudo Kitajske do zdaj, s katero se želi Peking povezati predvsem z državami osrednje Azije, Bližnjega vzhoda, Afrike in Evrope.

Pobuda, ki jo je pred dobrimi tremi leti sprožil kitajski predsednik Ši Džinping, je na Zahodu naletela na številne pomisleke. Foruma naj bi se udeležila tudi delegacija Severne Koreje.

Najnovejša severnokorejska provokacija utegne biti – kar zadeva Kitajsko – kaplja čez rob, saj lahko ogrozi uspešen potek foruma. Omenjena pobuda, ki je znana tudi kot nova svilna cesta, bo povezala 65 držav, v katerih živijo več kot štiri milijarde ljudi. V ta projekt naj bi Kitajska vložila v naslednjih letih približno 1.000 milijard dolarjev. V Pekingu poudarjajo, da gre za odprto pobudo, katere namen je vsestranski razvoj vseh držav, ki sodelujejo v njej.

Na Zahodu so kljub temu zadržani, saj ocenjujejo, da si poskuša Kitajska na ta način razširiti predvsem svoj vpliv in spraviti na trg ogromne proizvodne viške. Evropska gospodarska zbornica v Pekingu na primer poudarja, da niso jasne niti struktura organizacije, ki naj bi vodila to pobudo, niti njene prednostne naloge, zato investicije v nekatere manj razvite države ob tej poti prinašajo izgubo.

Zaradi omenjene skepse na forumu ne bo najvišjih politikov iz treh najbolj razvitih držav Evropske unije. Na konferenci bodo sicer sodelovali predsedniki vlad Italije, Španije, Madžarske in Grčije. Osrednji gost bo Putin, posebne odposlance pa bodo poslale tudi ZDA, Japonska in Južna Koreja.

Nekatere države, predvsem ZDA, so izrazile nezadovoljstvo, ker so prireditelji na forum povabili tudi delegacijo Severne Koreje, in nameravajo bojkotirati seje, na katerih bodo sodelovali njeni predstavniki. Slovenijo bo na dvodnevnem forumu zastopal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
M. R.; Uroš Lipušček, Radio Slovenija