Žižek in Peterson sta nastopila v polni dvorani Center performativnih umetnosti Sony v Torontu. Foto: YouTube
Žižek in Peterson sta nastopila v polni dvorani Center performativnih umetnosti Sony v Torontu. Foto: YouTube

Zbrani gledalci in gledalke so vznemirjeno pričakovali soočenje. Nekateri so imeli svojega favorita, drugi so prišli brez vnaprejšnjih pričakovanj.

Moderator Stephen Blackwood, ki je poudaril, kako neobičajno je, da je "največje gledališče v državi napolnila intelektualna razprava", je v uvodu povedal, da Žižek in Peterson "prvenstveno nista politična misleca", vendar se posvečata temam, kot so smisel, resnica in svoboda, in obljubil "pristno razmišljanje o zahtevnih vprašanjih".

Prvi je nastopil Peterson, ki je začel z besedami, da mu je odrski delavec sporočil, da so bile pri preprodajalcih vstopnice za ta dogodek dražje kot vstopnice za petkovo tekmo ekip Toronto Maple Leafs in Boston Bruins. "Ne vem, kaj naj si mislim o tem," je dodal.

Peterson priznal, da kapitalizem proizvaja neenakost

Peterson je po pisanju spletnega Dnevnika priznal, da kapitalizem proizvaja neenakost, a dodal, da hkrati ustvarja bogastvo tudi za revne, medtem ko vsi drugi sistemi proizvajajo zgolj neenakost. "Revni ne postajajo revnejši v kapitalizmu, revni postajajo bogatejši v kapitalizmu," je dejal.

Marxu ob tem očita, da je bil pri pisanju Komunističnega manifesta nekritičen do lastnih zamisli. Ne strinja se z izpostavitvijo ekonomskega razrednega boja in meni, da so bistvenejše biološke razlike in da hierarhije vzniknejo že iz njih.

Zagovarjal je tudi motiv po dobičku, ki da nagrajuje dobro delo, omogoča rast in kaže, po čem obstaja povpraševanje. Zato ne preseneča, da bo Peterson dobiček od prodaje vstopnic obdržal, medtem ko ga bo Žižek daroval v dobrodelne namene.

Žižek: Zgodbe o razkroju tradicionalnih vrednot ideološke

Žižek je medtem priznal slabosti komunizma in komunističnih režimov, svoj govor pa je začel s primerom Kitajske in njenim vzponom, odkar je avtoritarnosti dodala kapitalistični sistem, ter vprašanjem, ali so Kitajci danes srečnejši kot v komunizmu.

Nadaljeval je, da so zgodbe o razkroju tradicionalnih vrednot in begunski krizi lažne ideološke zgodbe, ki si jih ljudje izmišljujemo, da bi utemeljili svoje početje, v tem primeru, da bi zakrili težave kapitalizma kot takega.

Meni, da kapitalizem danes od znotraj razjeda tudi grožnja podnebnih sprememb in izčrpavanja narave zaradi logike širjenja proizvodnje. Opozoril je še na paradoks vse bolj povezanega, a hkrati razdvojenega sveta in odprtosti za blaženje posledic, ne pa tudi za odpravljanje vzrokov svetovnih težav. Trdi, da reševanje teh ni utopija, temveč je utopija prav prepričanje, da jih ne bo treba rešiti.

Žižek v enakosti priložnosti vidi možnost, da se posameznik namesto prizadevanju za izpolnjevanje osnovnih pogojev preživetja posveča bolj kreativnim in osebnim podvigom. Petersonu je medtem očital, da je družbeno dejaven prav zato, ker se zaveda, da ni dovolj, da posamezniku svetuješ, naj uredi svoje življenje, saj da je to zares mogoče, zgolj če to dovoljujejo tudi strukture njegove družbe in njen sistem.

Peterson: Najprej rešiti lastne težave

Peterson se je deloma strinjal, a vztrajal, da morajo posamezniki prevzeti breme in odgovornost za reševanje lastnih težav, da bi se zmogli nato spopasti z večjimi, tudi družbenimi težavami. Če se prvi korak ne opravi zares, trdi Peterson, bo tudi drugi bolj plehek in moralističen. Žižek pa je opozoril, da tudi to ni dovolj in da prav tu nastopi ideologija, saj lahko celo najbolj razsvetljeni nameni služijo kot opravičilo za zle izide.

Kot še poroča dnevnik.si, Peterson upa, da bo soočenje pripomoglo h kulturi izmenjave različnih mnenj, Žižek pa, da bodo ljudje začeli razmišljati in spoznali, da ponujeni alternativi politične korektnosti in alternativne desnice nista edini izbiri.

Dolgo pričakovano soočenje

Razprava med Žižkom in Petersonom je veljal za enega najbolj pričakovanih dogodkov v akademskem svetu in širše, saj gre za dva ideološko popolnoma različna misleca. Žižek velja za enega izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu. Svoja dela, ki veljajo za akademske uspešnice, objavlja pri najuglednejših svetovnih založbah, leta 2012 pa ga je tednik Foreign Policy uvrstil na lestvico 100 največjih svetovnih mislecev.

Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Peterson pa razdvaja javnost, odkar je pred nekaj leti postal svetovno znan. Njegova ključna področja delovanja so psihologija religije in ideološkega verovanja ter ocenjevanje in izboljšava osebnosti in nastopanja. Desnica si ga je izbrala za svojega glasnika.

Dogodek sam je bil po pisanju časopisa Delo komercialno zastavljen. Organizirala ga je korporacija Live Nation Entertainment, eden največjih svetovnih organizatorjev spektaklov, koncertov in drugih prireditev, ki je najel dvorano in pripravil cenik. V redni prodaji je 3.200 vstopnic pošlo že v nekaj urah, ostalo je nekaj najdražjih, ki so presegle ceno 1.000 evrov. Kmalu se je izkazalo, da so bili podjetni tudi preprodajalci, nekaj sto vstopnic se je namreč pojavilo na različnih spletnih straneh po nekajkrat višjih cenah.