Sojenje proti Glavašu za umore in trpinčenje civilistov v Osijeku v letih 1991 in 1992 se je iz različnih razlogov začelo trikrat. Foto: Reuters
Sojenje proti Glavašu za umore in trpinčenje civilistov v Osijeku v letih 1991 in 1992 se je iz različnih razlogov začelo trikrat. Foto: Reuters

V skladu z odločitvijo sodišča so Glavaša, ki je bil na osemletno zaporno kazen obsojen zaradi vojnih zločinov proti srbskim civilistom v Osijeku leta 1991, januarja izpustili iz zapora v Mostarju v BiH-u, kjer je bil v zaporu od leta 2011. V BiH je pobegnil maja 2009, preden so na Hrvaškem objavili razsodbo, s katero so odločili, da je kriv, ker ni preprečil umorov in trpinčenja civilistov v Osijeku leta 1991.

Zagrebško županijsko sodišče je februarja letos določilo, da se lahko Glavaš v vnovičnem drugostopenjskem postopku brani s prostosti, in tako se je na začetku februarja vrnil v Osijek. Tožilstvo se je na odločitev sodišča pritožilo, vrhovno sodišče pa je v sredo zahtevalo, da Glavaša znova priprejo, ker so presodili, da bi lahko uničil dokaze ali vplival na priče v ponovljenem postopku. Glavaševi odvetniki so zaradi vnovičnega pripora že napovedali pritožbo na ustavno sodišče.

Iz Osijeka v Remetinec
Glavaša, ki ima državljanstvo BiH-a, bodo iz Osijeka danes prepeljali v zagrebški pripor v Remetincu. Tam bo lahko ostal do pravnomočne sodbe v postopku, ne pa dlje od kazni, na katero je nepravnomočno obsojen. Nepravnomočno je bil obsojen na deset let zapora, a je vrhovno sodišče kazen omililo na osem let. Hrvaški kazenski zakonik določa pripor do pravnomočnosti sodbe za vse obsojence, ki so bili obsojeni na več kot pet let zapora.

Sojenje proti Glavašu za umore in trpinčenje civilistov v Osijeku v letih 1991 in 1992 se je iz različnih razlogov začelo trikrat.

Preden so policisti danes prijeli Glavaša, je na Facebooku zapisal, da bo začel gladovno stavko, potem ko ga bodo šestič prijeli na Hrvaškem. Prvič je končal v priporu aprila 2007. V priporu je sicer večkrat gladovno stavkal, ker vztraja, da je nedolžen.

Glavaš, nekdanji član takratnega vladajočega HDZ-ja, je prvi poslanec hrvaškega sabora, ki je ostal brez imunitete zaradi suma, da je sodeloval v vojnih zločinih. Politično se je tudi v zaporu v BiH-u angažiral v stranki Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je ustanovil leta 2005, potem ko je bil izbrisan iz članstva HDZ-ja.