Pogajanja glede iranskega jedrskega programa so obtičala na mrtvi točki, tako da bodo zdaj Teheran s 1. julijem prizadele nove sankcije Evropske unije. Foto: EPA
Pogajanja glede iranskega jedrskega programa so obtičala na mrtvi točki, tako da bodo zdaj Teheran s 1. julijem prizadele nove sankcije Evropske unije. Foto: EPA
Arak
Iran zahteva od šesterica, da mu prizna pravico do bogatenja urana, medtem ko njegove nasprotnice zahtevajo popolno ustavitev dela z radioaktivnim elementom, ki je nujno potreben za razvoj jedrskega orožja. Foto: EPA

ZDA, Kitajska, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija niso od Irana dobile zadovoljivih zagotovil o nevojaški naravi programa, ki razburja mednarodno javnost. Ob koncu pogovorov v glavnem mestu Rusije je edini otipljivi sklep, da se bodo 3. julija v Carigradu znova sestali, a na nižji - tehnični ravni. Za konec je šesterica zagrozila Teheranu z zaostrenimi sankcijami.

Glavni iranski pogajalec Saed Džalili je opisal pogajanja kot resna, ob tem pa poudaril, da je bogatenje urana neodtujljiva pravica Irana, ki je zahodne vlade ne morejo prepovedati niti kaznovati.

Zahteve za Iran nesprejemljive
Moskva je bila tretja postaja oživljenjih pogajanj, predtem so se vpletene strani sestale v Carigradu in Bagdadu. Zahteve šesterice je zahodni diplomat za BBC pozval v treh besedah: "Ustaviti, zapreti in izvoziti". Mednarodna javnost od Teherana zahteva, da preneha bogatiti uran več kot 20-odstotne koncentracije, čemur naj bi sledilo zaprtje podzemnih tovarn s tisočimi centrifugami, ki so potrebne za bogatenje urana. Ta je uporaben kot jedrsko gorivo, hkrati pa tudi kot ključna sestavina jedrskih bomb. Po zaprtju tovarn pa bi moral Iran še izvoziti ves čezmerno obogateni uran.

Iran na drugi strani pričakuje od Zahoda umik in ukinitev vseh sankcij, med drugim kot prvo preklic embarga na uvoz iranske surove nafte s strani Evropske unije in prenehanje ukrepov ZDA proti bankam, ki sodelujejo z Iranom.

Sankcije EU-ja bodo uvedene
"Zunanja ministrica" Evropske unije Catherine Ashton je priznala "velik prepad med stališči po težkih in odkritih besedah". Novi francoski zunanji minister Laurent Fabius je ponovil, da mora EU v celoti uvesti napovedane sankcije proti Iranu, ki bodo začele veljati s 1. julijem.

"Kibernetski" napad na Iran
V senci pogajanj v Moskvi je rusko podjetje Kaspersky Lab, ki sodi med največje prodajalce protivirusnih računalniških programov na svetu, potrdilo, da za virusom Flame, ki je napadel nekatera vladna omrežja v Iranu, stojita ZDA in Izrael oz. njune obveščevalne agencije. Podobne navedbe je navedel tudi Washington Post, ki je dobil potrditve iz obveščevalnih krogov prestolnice ZDA.

"Zdaj smo stoodstotno prepričani, da sta virusa Stuxnet in Flame oz. skupini, ki sta ju ustvarili, povezana," so sporočili iz Kaspersky Laba. Za virus Stuxnet je bilo pred časom razkrito, da so ga spisali in v promet poslali na pobudo Izraela in ZDA. Cilj računalniških virusov je vdor in nadzor nad računalniškimi omrežji v Iranu.

Vohunski virus razkrila okužba "naftnega" omrežja
Iz Irana so potrdili napad z virusom Flame, ki je okužil omrežje, ki nadzoruje nekatera naftna polja. Ruski strokovnjaki so razkrili, da je virus narejen posebej z namenom "preživetja" na visoko zaščitenih računalniških omrežjih. Ob morebitnem prevzemu nadzora bi prek virusa nadzorovali monitorje, kamere, mikrofone, okuženemu omrežju pa bi lahko ukazovali prek brezžičnih omrežij.