Stepišnik je v Iran odpotoval službeno, z novinarsko vizo, kar je, kot pravi, svojevrstna izkušnja, saj si tam v tem primeru neprimerno bolj nadzorovan in "na očeh". Vsekakor pa državo kot turistično destinacijo priporoča, čeprav dejansko nihče ne ve, kako resno je treba jemati potencialna nevarnost, da jo napadeta Izrael ali ZDA.

Predsednik društva slovenskih novinarjev je v Iranu preživel 14 dni in pravi, da ti šele obiski "vzporednega sveta", ki ga sijajen, napreden in ponosen narod živi zaradi prepovedi le za štirimi stenami, omogočijo vpogled v kompleksno tkivo te fascinantne, vznemirljive družbe. "Obisk mi je odprl vrata v svet, kjer mladi underground bendi v prašnih skladiščih na robu mesta "nažigajo" največje svetovne hite, kjer v zavetju domačih dnevnih sob ljudje razpravljajo o političnih svoboščinah, gledajo alternativne filme, ki so sicer prepovedani ... Vse ostalo, kar beremo, gledamo od tukaj, je le zelo površinska slika Irana," meni.

Padanje vnaprej izdelanih predstav
Padli pa so tudi mnogi predsodki, vnaprej izdelane predstave, ki jih imamo o tej državi: "Iranci so odprti, v osnovi napredni liberalni ljudje, ki si želijo interakcij, povezovanja z drugimi narodi. Tradicionalnega, versko zelo indoktriniranega prebivalstva, ki bi slepo sledilo zapovedim islama in Homeinijeve revolucije, je pravzaprav vse manj. Mladina si želi potovati, želijo na koncerte, poslušajo Kings of Leon, gledajo moderno filmsko produkcijo, sanjajo obisk Pariza ... Fantje in dekleta bi se radi poljubljali v javnosti ... Skratka, gre za ljudi, ki postavljajo vrednoto svobode visoko."
"Obenem je iranska družba šla v teh 30 letih skozi številne spremembe, zato je zmedena, k čemur prispeva še ta "dvojnost", ki jo morajo živeti doma in v javni sferi ... Jedrsko vprašanje je bilo sicer eno zadnjih, kjer sta politična in verska oblast uspeli zbuditi iranski nacionalizem, a je tudi soglasje okoli tega vse bolj krhko. Ljudje namreč ne vidijo "realnih rezultatov" jedrskega programa, so pa zaradi njega odrezani od sveta. Počasi, dan za dnem, ko spoznavaš Irance na njihovih domovih, v krajih, kjer jih režim "ne gleda in ne vidi", padajo predsodki, ki jih ustvarjajo tudi nekateri zahodni medijski konstrukti. Obenem pa je to narod, ki je strasten, je gostoljuben in v pomembni meri v urbanih središčih tudi ekstrovertiran ..." razlaga Stepišnik.

V MMC-jevi spletni klepetalnici je Stepišnik odgovoril tudi na vprašanje, kako verjetna je v Iranu revolucija, primerljiva z arabskimi vstajami. "Mislim, da so spremembe vprašanje časa. V Iranu živi od 80 milijonov ljudi 50 milijonov mlajših od 35 let. To so "otroci revolucije", rojeni okoli 1979. A med njimi in zapovedmi Homeinijeve revolucije je vse večji prepad. In te progresivne sile ne bo mogoče kar tako ustaviti, čeprav je režim s pomočjo kitajskega znanja in tehnologije okrepil nadzor nad internetom in tudi sicer nad družbo, tudi vojaško se je ojačal," še meni Večerov novinar.