Nemški predsednik Joachim Gauck je med obiskom Santiaga kršitve človekovih pravic v ironično imenovani "Koloniji Dostojanstvo" obsodil in dejal, da bi morali nemški diplomati o grozodejstvih v enklavi, ki so jo na vrhuncu v 60. in 70. letih naseljevali etnični Nemci, spregovoriti. Je pa ob tem poudaril, da Nemčija za dogodke v Dignidadu ni odgovorna in da odklanja odškodnine žrtvam.

Odročno, izolirano enklavo ob vznožju Andov, na bregu reke Perquilauquén v osrednjem Čilu je leta 1961 na temelju protikomunizma in sledenju strogih baptističnih načel postavil in z železno roko vodil nekdanji nacistični častnik in zdravnik, pozneje pa evangelistični pridigar Paul Schäfer, ki je v Čile s 70 svojimi najzvestejšimi privrženci zbežal, potem ko je bil v Zahodni Nemčiji obtožen zlorabljanja otrok. Med tistimi, ki so odšli s Schäferjem, je bilo tudi več otrok, ki so jih starši zaupali pridigarju, češ da gredo na "misijo".

Colonia Dignidad je bila zunanjemu svetu predstavljena kot agrikulturna komuna skupnosti nemških izseljencev, a se je naglo razvila v pravi pekel na Zemlji.

Kot je leta 2010 ugotovilo poročilo čilskega kongresa, je kolonija v času zloglasnega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta zaradi Schäferjevih tesnih zvez z vladajočo čilsko elito delovala kot "država znotraj države", kjer je bilo zlorabljenih na tisoče otrok in mladostnikov.

Zatočišče za naciste
Schäfer je kot vodja komune svoji sekti pridigal o "mesenih grehih", ločeval moške od žensk, otroke od staršev, jih prisilil v celibat in prisilno delo (12-14 ur dnevno), jih pogosto omamljal, neposlušnost pa brutalno kaznoval, tudi s posilstvi. Veliki vodja, ki se je oklical za "Stalnega strica", je še posebej rad spolno zlorabljal dečke, včasih tudi deklice. Med otroki, ki jih je zlorabljal, so bili poleg nemških tudi okoliški, ki so obiskovali Schäferjevo nemško "agrarno šolo".

Schäferjevi podaniki (dejansko sužnji) so bili zapriseženi molku, 137 kvadratnih kilometrov veliko posestvo je za mučenja in pridržanja uporabljala tudi Pinochetova tajna policija, enklava pa je bila tudi pribežališče za nacistične ubežnike, kot sta bila izumitelj prenosne plinske celice Walter Rauff in "angel smrti" Josef Mengele - oba sta se v zameno za nadziranje sofisticiranih oblik mučenja lahko skrivala na tej idilični lokaciji v Patagoniji.

Ob dodatnih preiskavah leta 2005 so na posestvu odkrili dve večji skladišči orožja, med večjimi količinami avtomatskega orožja, raket in granat pa so našli celo tank.

Nemčija odpira dokumente
Nemčija je aprila sporočila, da bo v kratkem v raziskovalne namene in zaradi transparentnosti deset let pred zakonskim rokom objavila zaupne dokumente o koloniji, nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je ob tem izrazil obžalovanje, da nemški diplomati niso glede Colonie Dignidad ukrepali prej, in komuno označil za "ne najbolj veličastno poglavje" v nemški zgodovini.

"Vrsto let, od 60. do 80., so nemški diplomati gledali stran in storili premalo, da bi obvarovali otroke v tej komuni," je dejal Steinmeier. "Celo pozneje, ko je bila Colonia Dignidad razpuščena, ljudje pa niso bili več povrženi vsakodnevnemu mučenju, pristojne službe niso bile dovolj odločne, da bi se zavedale odgovornosti in se iz tega poglavja kaj naučile."

Po neuradnih podatkih naj bi bilo v komuni v 30 letih spolno zlorabljenih na tisoče dečkov, preden je bilo leta 1997 proti Schäferju vloženih več tožb. Schäfer je pobegnil v Argentino, kjer so ga aretirali leta 2005 in zaradi spolnih zlorab otrok obsodili na 33-letno zaporno kazen. Leta 2010 je v starosti 88 let v zaporu umrl.

Terjanje pravice od Nemčije in Čila
Nekdanji prebivalci kolonije so vložili dve ločeni odškodninski tožbi, eno proti Čilu in drugo proti Nemčiji. Proces še vedno poteka, Gauck pa je v Santiagu poudaril, da ni bila nemška vlada tista, ki je komuno postavila, in tudi ne tista, ki je vzpostavila diktaturo v Čilu. "Nemčija obžaluje, da so njeni diplomati mižali, a reči, da je šlo za deljeno odgovornost, bi bilo preveč," je dejal in dodal, da so nemške oblasti pripravljene ponuditi "psihološko oporo" žrtvam in da bodo sodelovale pri postavitvi spomenika, da grozote ne bi bile pozabljene.

Colonia Dignidad, ki je še leta 2003 veljala za eno najbogatejših komun na svetu, še vedno obstaja, a je po šokantnih razkritjih njen novi voditelj Peter Müller sprostil pravila, moderniziral in odprl skupnost zunanjemu svetu, najtesnejše Schäferjeve sodelavce pa izgnal. Tamkajšnji prebivalci, ki vztrajajo, da je preteklost že za njimi, a so vseeno oblečeni v oblačila v slogu Nemčije iz 30. let, so "Kolonijo Dostojanstvo" preimenovali v Villo Baviero, "Bavarsko vas" in jo odprli za turiste, kot nekakšno znamenitost z nemško folkloro, glasbo in tradicionalnimi oblačili.

O Colonii Dignidad so lani posneli film Kolonija z Emmo Watson in Danielom Brühlom v glavnih vlogah.