Naloge veleposlaništva v Helsinkih je prevzelo slovensko veleposlaništvo v Köbenhavnu na Danskem. Foto: BoBo
Naloge veleposlaništva v Helsinkih je prevzelo slovensko veleposlaništvo v Köbenhavnu na Danskem. Foto: BoBo

Razlog za zapiranje diplomatsko-konzularnih predstavništev so varčevalni ukrepi. Slovenija bo 31. oktobra zaprla še veleposlaništvo v irski prestolnici Dublin in tudi generalni konzulat v New Yorku, medtem ko je konzulat v nemškem Düsseldorfu že zaprla.

Z zaprtjem omenjenih veleposlaništev in konzulatov naj bi država letno privarčevala 1,8 milijona evrov.

Vlada je sklep o zaprtju veleposlaništev sprejela 31. maja, na podlagi sklepov vlade pa je predsednik republike Danilo Türk nato podpisal ukaze o zaprtju navedenih veleposlaništev. Z načrtovanim preoblikovanjem diplomatsko-konzularne mreže je bil predtem seznanjen tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko in je s tem soglašal.

Erjavec: Reorganizacija, ne krčenje
Odločitev o zaprtju je bila po navedbah MZZ-ja sprejeta predvsem zaradi slabih finančnih in gospodarskih razmer v Sloveniji, ki so od vlade terjale sprejetje varčevalnih ukrepov na vseh področjih delovanja, med drugim tudi na področju zunanjih zadev. Poudarili so še, da si bo MZZ še naprej prizadeval, tako v dvostranskem kot večstranskem kontekstu, za krepitev in poglabljanje odnosov z državami, kjer bo Slovenija zaprla diplomatsko-konzularna predstavništva.

Zapiranje veleposlaništev pa očitno ne bo edini varčevalni ukrep na MZZ-ju. Zunanji minister Karl Erjavec je pred dnevi napovedal, da se bo s prihodnjim proračunom masa za plače na njegovem ministrstvu zmanjšala za okoli tri milijone evrov, kar naj bi reševali na "mehak" način, predvsem s predčasnim upokojevanjem.

Hkrati minister ni izključil možnosti, da bo Slovenija morda ukinila še kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo. Ob tem je ponovil, da se sam zavzema za reorganizacijo diplomatsko-konzularne mreže in ne samo za krčenje. Rezerve vidi v predstavništvu v Bruslju, kjer zunanje ministrstvo plačuje poldrugi milijon evrov za uslužbence, ki prihajajo z drugih ministrstev, na primer za policijskega atašeja, ki prihaja z notranjega ministrstva. Na zunanjem ministrstvu so po Erjavčevih besedah predlagali, da bi vsako ministrstvo samo zagotovilo plače za svoje uslužbence, ki so v Bruslju.