Ob konvoju z zaporniki je najprej razneslo obcestno bombo, nato pa so napadalci na avtobus še streljali in sledil je spopad s pripadniki varnostnih sil. Zaporniki naj bi bili domnevno skrajneži, ki so bili na poti iz mesta Tadži v prestolnico Bagdad. Za njihovo premestitev so se oblasti odločile, potem ko so bila vojaška oporišča v Tadžiju tarča granatnega obstreljevanja. Motiv za napad še ni znan.

Pripadniki skrajne sunitske skupine Islamska država so junija zasedli velik del ozemlja na severu Iraka. V bliskoviti ofenzivi so zasedli več mest, med njimi tudi drugo največje iraško mesto Mosul. Zasegli so tudi veliko orožja in se nevarno približali Bagdadu, zaradi česar številni menijo, da je njihov napad na prestolnico le še vprašanje časa.

Iraška vojska se je v spopadih s skrajneži izkazala za nemočno in veliko vojakov je preprosto zapustilo svoje položaje. Za boj proti sunitskim skrajnežem so se nato organizirale šiitske milice prostovoljcev.

Razpadanje države
Skrajnežem vojaških zmag kljub dobri organiziranosti in izurjenosti verjetno ne bo uspelo doseči tako suvereno brez podpore sunitske manjšine, ki jo je vladavina šiitskega iraškega premierja Nurija Al Malikija odrinila popolnoma na rob političnega in družbenega dogajanja.

Na osvojenih ozemljih v Iraku in Siriji so skrajneži razglasili kalifat in k podreditvi pozvali vse uporniške skupine, medtem ko prebivalstvo ustrahujejo z množičnimi usmrtitvami.

Vnovične napetosti med suniti in šiiti so izkoristili iraški Kurdi, ki so zasedli z nafto bogato mesto Kirkuk. Kurdski ministri so tudi zapustili vlado v Bagdadu, kmalu pa naj bi sledil referendum o neodvisnosti do zdaj avtonomne regije iraški Kurdistan. V trenutnih razmerah številni vidijo skorajšnji razpad Iraka na kurdski, sunitski in šiitski del.