Kirchnerjevo je obtožnica bremenila, da naj bi ščitila iranske funkcionarje pred pregonom glede njihove vpletenosti v teroristični napad na judovski center v Buenos Airesu leta 1984. "Zadevo sem zavrgel, ker ni bil storjen noben zločin," je dejal sodnik Daniel Rafecas. Kot je znano, je tožilec Nisman umrl v sumljivih okoliščinah, potem ko je Kirchnerjevo obtožil zaščite Irancev. Ti naj bi naročili napad leta 1994, v katerem je umrlo 85 ljudi, 300 pa jih je bilo ranjenih.

Nisman ost uperil v predsednico in ministra
Pred smrtjo je Nisman Kirchnerjevo in zunanjega ministra Hectorja Timermana v obsežnem poročilu obtožil prikrivanja resnice o napadu, dan preden bi moral sume predstaviti parlamentu, pa so ga našli ustreljenega v njegovem stanovanju. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za samomor, a Nismanova smrt še naprej buri duhove. Predsednica in minister naj bi po Nismanovih navedbah skušala prikriti dogovor z Iranom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada.

Kirchnerjeva je po smrti Nismana večkrat omenila povezavo med obveščevalnimi službami in smrtjo tožilca, nekaterim agentom obveščevalne službe Secretaria de Inteligencia (SI) pa je očitala, da so v sodelovanju s tožilci in novinarji nanjo izvajali napade in sprožali neutemeljene obtožbe, in napovedala reformo delovanja obveščevalnih organov.

Argentinski kongres je sprejel zakon, s katerim so SI ukinili in prižgali zeleno luč za ustanovitev zvezne agencije za obveščevalne službe. Vodstvo nove agencije bo tako kot doslej imenovala vlada, vendar pa ga bo moral potrditi še kongres. Novo agencijo naj bi ustanovili v 90 dneh.