Leta 1989 je bila del Riova zaradi terorističnih dejanj obsojena na več kot 3.000 let zapora in v praksi je to takrat pomenilo, da bo morala odslužiti največ 30 let. Pozneje je bila minimalna kazen zvišana na 40 let zapora.

Iz zapora bi morala biti del Riova izpuščena leta 2008, potem ko so ji kazen zaradi v zaporu opravljenega dela znižali na 19 let, a višje sodišče je takrat zavrnilo izpustitev z obrazložitvijo, da bi morali znižanje kazni odšteti od celotne več kot 3000-letne kazni in ne od 30-letne.

Pri tem se je sodišče sklicevalo na t. i. doktrino Parot, ki jo je leta 2006 sprejelo vrhovno sodišče, leta 2012 pa jo je potrdilo tudi ustavno sodišče.

Na prostost še več zapornikov
Doktrina je imenovana po Etinem članu Henriju Parotu, ki je bil prvi obsojenec, pri katerem je bila uporabljena. Določa, da je treba znižanje kazni odšteti od celotne kazni.

Zaradi odločitve sodišča v Strasbourgu bo morala španska vlada iz zapora izpustiti 61 članov Ete, na dolgi rok pa še 80 zapornikov. V španskih zaporih je trenutno okoli 600 aktivistov baskovske separatistične organizacije.

Doktrino Parot je evropsko sodišče zavrnilo že leta 2012 in pojasnilo, da se pri del Riovi zakon ne more uporabiti retroaktivno. Madrid se je pritožil na odločitev sodišča, saj naj bi ukinitev doktrine privedla do predčasne izpustitve ljudi, ki so zagrešili huda kazniva dejanja.

Del Riova je bila prijeta leta 1987 zaradi sodelovanja pri 23 umorih in bombnih napadih, ki jih je izvedla Eta.