Nadaljevanje gradnje judovskih naselbin na zasedenih ozemljih je glavna ovira, zaradi katere Palestinci zavračajo pogajanja. Foto: EPA
Nadaljevanje gradnje judovskih naselbin na zasedenih ozemljih je glavna ovira, zaradi katere Palestinci zavračajo pogajanja. Foto: EPA

Na dvostranskih pogovorih v jordanski prestolnici Aman sta se ob navzočnosti jordanskega zunanjega ministra Naserja Džudeha sešla voditelja izraelskih in palestinskih pogajalcev, Jicak Molčo in Sajeb Erekat. Pred tem so se na plenarnih pogovorih popoldne sešli s predstavniki bližnjevzhodne četverice (ZDA, EU, Rusije in Združenih narodov).

Gostitelj, jordanski zunanji minister Džudeh, vidi srečanje med Molčem in Erekatom kot resen poskus, ki naj bi pripomogel k oživitvi mirovnih pogovorov. Dan Meridor, namestnik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, je dejal, da srečanje v jordanski prestolnici sicer še ne pomeni vrnitve k neposrednim pogovorom, a izrazil upanje, da bo pomenilo odskočno desko, ki bi pripomogla k vrnitvi Palestincev k pogajanjem.

Redka priložnost
Vodja palestinskih pogajalcev Erekat je za radio Glas Palestine podobno pojasnil, da bo srečanje namenjeno predvsem razpravi, kako doseči preboj, ki bi lahko pripeljal do obnovitve pogajanj. Novinarjem v Ramali je nato dejal, da Izrael ne bi smel zamuditi te redke priložnosti.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je poudaril, da so palestinske zahteve jasne - končanje gradnje novih judovskih naselbin in meje izpred leta 1967 - ter da je namen pogovorov v Amanu zbližanje stališč in pospešitev mirovnega procesa.

Pogajanja zamrla
Izraelci in Palestinci so neposredna pogajanja sicer obnovili septembra 2010, a so ta že po treh tednih zamrla, ker Izrael ni podaljšal moratorija za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Judovska država vztraja pri gradnji novih domov za judovske priseljence in pri neposrednih pogajanjih brez predpogojev, medtem ko se palestinska stran brez moratorija za gradnjo ne želi vrniti za pogajalsko mizo.

Srečanje v Amanu tako predstavlja zadnji poskus, ki naj bi privedel do oživitve pogajanj pred 26. januarjem, ko se izteče rok, do katerega bi naj strani predložili svoje predloge o ključnih vprašanjih meje in varnosti, kot izhaja iz septembrskega predloga bližnjevzhodne četverice.

Gibanja za bojkot pogajanj
Gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze, je palestinsko vodstvo pozvalo k bojkotu srečanja z glavnim izraelskim pogajalcem, Ljudska fronta osvoboditve Palestine pa je pobudo označila za "usodno napako". Pogovorom nasprotuje tudi več opozicijskih skupin v Jordaniji, med drugim tudi največja, Muslimanska bratovščina, ki meni, da bi morali Palestinci začeti tretjo vstajo ali oborožen upor proti Izraelcem.