"Danes je dan, ko vam formalno izročam priznanje palestinske neodvisnosti, kot je to sklenil islandski parlament," je na skupni novinarski konferenci z Malkijem dejal Skarphedinsson. Ministra naj bi se dogovorila tudi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov.

Islandski parlament je 29. novembra Palestino priznal kot neodvisno in suvereno državo v mejah iz časa pred šestdnevno vojno leta 1967. Hkrati je Izraelce in Palestince pozval, naj sklenejo mirovni sporazum in tako končajo dolgoletni konflikt.

O članstvu v ZN-u še ni odločitve
Islandija je kot prva zahodnoevropska država Palestino priznala dva dni po tem, ko je pred sedežem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v Parizu zaplapolala palestinska zastava. Unesco je prva agencija ZN-a, ki je Palestino sprejela kot polnopravno članico. Zgodovinsko glasovanje 31. oktobra je dalo palestinskim prizadevanjem za mednarodno priznanje svoje neodvisne države še dodaten zagon.

Slovesnosti pred sedežem Unesca v Parizu se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas. Dejal je, da se prizadevanja za polnopravno članstvo Palestine v ZN-u in drugih mednarodnih organizacijah nadaljujejo. Palestinski predsednik je prošnjo za članstvo Palestine v ZN-u vložil septembra. Odločitev o tem v Varnostnem svetu ZN-a še ni padla, je pa obsojena na neuspeh glede na to, da so ZDA napovedale veto.

Diplomatski odnosi z okoli 150 državami
Palestinsko državo sicer priznava najmanj 112 držav. V Južni Ameriki jo je priznalo 12 od 13 držav, letos sta se jim pridružila Urugvaj in Peru. Kolumbija, glavna zaveznica ZDA na celini, je edina država, ki ni sledila njihovemu zgledu. V Srednji Ameriki palestinsko državo priznavajo Kuba, Kostarika, Nikaragva, Honduras in Salvador.

Palestino priznavajo tudi arabske države, letos jo je priznala še Sirija. V Evropi poleg Islandije palestinsko državo priznavajo Češka, Madžarska, Malta in Poljska. Diplomatske odnose s Palestinci v takšni ali drugačni obliki vzdržuje okoli 150 držav.