Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 4 glasov
Ocenite to novico!
V Rimu, v luči naraščajočih cen hrane, poteka konferenca o prehranski krizi, ki grozi, da bo v lakoto pahnila še več svetovnega prebivalstva.
Tridnevno konferenco v organizaciji Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) je odprl generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je posvaril, da se bo morala svetovna proizvodnja hrane zaradi vse večjega povpraševanja do leta 2030 povečati za 50 odstotkov.
Ban Ki Mun je svetovne voditelje postavil pred dejstvo, da imajo tokrat enkratno priložnost, da spet oživijo kmetijstvo in svet obranijo pred lakoto. Države je pozval k zmanjšanju izvoznih omejitev ter uvoznih kvot in tarif, ki naj bi pomenile prvi korak k reševanju krize. Generalni sekretar Svetovne organizacije si je za cilj konference postavil oblikovanje programa pomoči, ki naj bi stala več kot 15 milijard dolarjev.
|
Preberite tudi intervju z Alešem Kuharjem o cenah hrane. |
Razvite države morajo pomagati manj razvitim
Organizacija za kmetijstvo in prehrano je industrijske države opozorila, da morajo nujno povečati proizvodnjo, odpraviti omejitve in začeti izvažati hrano tja, kjer jo najbolj potrebujejo, saj jih v nasprotnem primeru čaka svetovna katastrofa. Razvite države poziva, naj državam v razvoju pomagajo z dobavo gnojil, semen in živalske krme, ki jo potrebujejo, da bi lahko tudi same pridelovale prepotrebno hrano.
Cene hrane v zadnjem letu narasle za 40 odstotkov
Cene hrane so se v zadnjih treh letih povečale za 83 odstotkov, samo v zadnjem letu pa so se povečale kar za 40 odstotkov. Najbolj so se zvišale cene žita, riža in koruze. Cena žita je samo v zadnjem letu narasla za 130 odstotkov, cena soje za 87 odstotkov, riža za 74 odstotkov, cena koruze pa se je dvignila za 31 odstotkov.
To je več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu potisnilo v svet lakote in pomanjkanja. Revne države, predvsem države v razvoju, se spopadajo s 40-odstotnim povečanjem uvoza hrane, kar je za proračune številnih držav prevelik zalogaj, ki ga svojim prebivalcem ne morejo privoščiti.
Države se morajo spoprijeti z vzroki
Kot glavne krivce za neustavljivo rast cen hrane navajajo povečano povpraševanje, rast cen nafte, povečanje uporabe poljedelskih površin za prevoz goriva, rast uporabe biogoriv, padec vrednosti ameriškega dolarja in naravne katastrofe. Z vse višjimi cenami hrane in vse hujšo lakoto predvsem v državah tretjega sveta se cilj tisočletja, po katerem naj bi se do konca leta 2015 raven svetovne revščine zmanjšala za polovico, vse bolj oddaljuje.
Zaradi vse višjih cen hrane so v številnih svetovnih državah že izbruhnili nemiri. Najhuje je v Egiptu, na Haitiju, v Kamerunu, Slonokoščeni obali, v Mavretaniji, v Etiopiji, na Madagaskarju, na Filipinih ter v Indoneziji, če pa države ne bodo hitro ukrepale, bodo poleg lakote ljudje umirali tudi zaradi spopadov in vojn.
Türk za investicije v kmetijstvo
Konference se udeležujejo tako rekoč vsi voditelji držav članic organizacije Združenih narodov, med njimi tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je posebej poudaril nujnost investiranja v kmetijsko proizvodnjo, to pa mora potekati na svetovni ravni in z dobro organizirano mednarodno pomočjo. Ob tem je opozoril, da morajo države ohraniti svojo vlogo pri določanju kmetijske politike.
Slovenski predsednik se je dotaknil tudi vprašanja biogoriv in opozoril, da zdaj še ne obstaja skupna in znanstveno utemeljena predstava o njihovih ekonomskih, ekoloških in
kmetijskih učinkih. V Evropi je prihodnost biogoriv v njihovi drugi generaciji, ki ne bo pretirano obremenjevala obdelovalnih površin, potrebnih za pridelavo hrane, je še dejal.
Ahmadinedžad: Pri nafti gre za manipulacijo
Svoje razloge za visoke cene nafte je podal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je dejal, da je na trgu več kot dovolj nafte in visoke cene po njegovih besedah spodbujajo le sile s svojimi geopolitičnimi interesi. "Medtem ko je rast povpraševanja manjša od rasti proizvodnje in je trg poln, cene nafte rastejo in ta položaj je popolna manipulacija," je dejal Ahmadinedžad.
Mugabe ni dobrodošel
Največ zgražanja je provzročil obisk zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, ki sta jo Velika Britanija in Avstralija označili za "obsceno", saj naj bi bil Mugabe po njihovih besedah "človek, ki predseduje nad lakoto svojega ljudstva".
B. T.
Hrana je za nas še prepoceni, mnogo prepoceni! Ampak tudi za nas še pridejo časi, ko se jo bomo naučili spoštovati, ne dvomite v to!
V Rimu, v luči naraščajočih cen hrane, poteka konferenca, ki grozi, da bo v lakoto pahnila še več svetovnega prebivalstva.
Sploh ZDA bo še najbolj pomagala.
Lapajo, lapajo in nič ne naredijo.
Knjaz. TAKO je!!!
Boljše admin?