Trump je ameriške strahove, da bo vladal s posluhom za Rusijo, še okrepil s svojo izbiro za državnega sekretarja - to naj bi postal direktor ExxonMobila Rex Tillerson. Foto: Reuters
Trump je ameriške strahove, da bo vladal s posluhom za Rusijo, še okrepil s svojo izbiro za državnega sekretarja - to naj bi postal direktor ExxonMobila Rex Tillerson. Foto: Reuters
Donald Trump ne skriva svoje naklonjenosti Rusiji, kar v ZDA, kjer na Putina gledajo kot na nevarnega samodržca, skrbi mnoge. Foto: AP
Plakat v Črni gori, ki povezuje Trumpa s Putinom. Foto: Reuters
Pozivi elektorjem, naj glasujejo po vesti - torej, proti Trumpu. Foto: Reuters
Po številu elektorjev je Trump gladko zmagal, je pa Clintonova dobila kar znatno več glasov volivcev. Foto: Reuters
Trump je Cijino poročilo o ruskem vmešavanju v volitve označil za smešno. Foto: Reuters
Naveza Trump-Putin skrbi tudi baltske države, v katerih vlada prastari strah pred Rusijo. Na sliki grafit iz Vilne. Foto: AP

Trump je 64-letnega Teksačana brez vsakršnih političnih izkušenj Tillersona pohvalil kot enega "najbolj izpopolnjenih poslovnih voditeljev" na svetu in "igralca svetovnega formata".

"Kariera Rexa Tillersona je utelešenje ameriških sanj. S težkim delom, predanostjo in pametnim sklepanjem poslov je Rex splezal po lestvi do položaja glavnega izvršnega direktorja ExxonMobila, ene izmed največjih in najbolj spoštovanih družb na svetu," je zapisal Trump.

"Tillerson zna voditi organizacijo svetovnih razsežnosti, prav tako se zna orientirati znotraj zapletenega ustroja svetovnih zadev in med različnimi svetovnimi voditelji. Ne morem si zamisliti človeka, ki bi bil bolje pripravljen in tudi zavezan služenju na položaju državnega sekretarja v tem ključnem trenutku naše zgodovine," še piše.

Teksaški republikanec Tillerson se bo po lastnih navedbah kot državni sekretar osredotočal na krepitev zavezništev, hkrati pa naj bi sledil "interesu in krepil moč, varnost in suverenost ZDA".

Kot poroča New York Times, je Trump že v ponedeljek zvečer poklical ostale kandidate za položaj državnega sekretarja, med drugim nekdanjega predsedniškega kandidata Mitta Romneyja in nekdanjega direktorja Cie Davida Petraeusa, in jih obvestil o svoji odločitvi.

Izbira Tillersona, ki ima dober odnos z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je že naletela na kritike zaradi njegovih tesnih vezi z Moskvo, kjer je v 90. letih zastopal interese podjetja ExxonMobil. Leta 2013 je od ruske vlade prejel odlikovanje prijateljstva. Tillerson naj bi imel kot vodja ameriške diplomacije predvsem nalogo normalizirati odnose z Rusijo, ki so se poslabšali zaradi ruske priključitve polotoka Krim in zaradi razhajanj glede vojne v Siriji.

Je pa Tillerson za ameriške oblasti skrajno sporen kandidat tudi zato, ker ima ExxonMobile z Rusijo sklenjenih za več milijard dolarjev poslov, ki pa bodo dobili zeleno luč zgolj, če ZDA sprostijo sankcije proti Rusiji.

Tako republikanski kot demokratski senatorji so že obljubili, da bodo Tillersona v senatu, ki mora potrditi njegovo imenovanje, podrobno zaslišali.

Uporni elektorji
Sicer pa v ZDA odmeva tudi novica, da je teden dni, preden bi se morali zbrati elektorji in uradno potrditi Trumpa za predsednika, deset elektorjev zaprosilo za sestanek z obveščevalnimi službami, ki naj bi jih seznanile z izsledki preiskave o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve.

Dvostrankarska skupina devetih demokratskih elektorjev in enega republikanskega v odprtem pismu direktorju državne obveščevalne službe Jamesu Clapperju navaja, da so omenjeni podatki bistveni za njihovo dolžnost kot elektorji, ki imajo nalogo "izvoliti predsednika, ki je ustavno usposobljen za svojo nalogo".

Z njimi se strinjajo Trumpovi nasprotniki, ki pravijo, da imajo ZDA vpeljan elektorski sistem prav za take primere in da morajo zdaj elektorji končno "opraviti svojo nalogo" in glasovati po vesti, sicer potrebe po elektorskem sistemu ni. Elektorjev je skupno 538, od tega jih kandidat za zmago potrebuje najmanj 270.

Elektorji ob sklicevanju na obrazložitve Alexandra Hamiltona, enega od ustanovnih očetov ZDA, navajajo, da bi moralo domnevno rusko vmešavanje v ameriške volitve vplivati na njihovo končno odločitev. V Federalističnih spisih je Hamilton elektorski kolidž pooblastil z nalogo, da preprečijo "vzgibe tujih sil, da si pridobijo neprimernega vladarja v naših svetih". Povedano drugače: elektorski kolidž je bil v ZDA vpeljan zato, da bi preprečili vzpon "avtsajderjev" in populistov, kot je Trump. Kandidatov, ki bi lahko koreniti zamajali ustroj države.

Do elektorske pobude prihaja, potem ko je Washington Post v petek objavil podrobnosti Cijinega poročila, v katerem je osrednja obveščevalna agencija sklenila, da se je Rusija vmešavala v ameriške predsedniške volitve, da bi tako pomagala Donaldu Trumpu do zmage. Direktor Cie Mike Morrell je rusko vpletanje označil kar za "politični ekvivalent 11. septembra".

Trump: To je smešno
Trumpov tabor se je na poročilo odzval in ga kategorično zavrnil kot smešnega in politično motiviranega, čeprav prihajajo pozivi k temeljitejši preiskavi z obeh političnih polov. "Si predstavljate, če bi bil izid volitev drugačen in bi MI skušali igrati na rusko karto. Naši poskusi bi bili označeni za teorijo zarote! Razen, če ujamete "hekerje" na delu, je zelo težko ugotoviti, kdo je vdiral. Zakaj se tega niso lotili pred volitvami?" je tvitnil.

A elektorjev Trumpov argument ne prepriča. "Trumpova pripravljenost, da ignorira sklepe obveščevalnih služb ter njegova stalna obramba Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina zahtevata natančno revizijo in premislek elektorskega kolidža," so zapisali v pismu. "Elektorji morajo od obveščevalne službe izvedeti, ali obstajajo aktivne preiskave povezav Donalda Trumpa, njegove kampanje in družabnikov z vpletanjem ruske vlade v volitve, razsežnost teh preiskav, kako daleč te preiskave segajo in kdo je bil v te preiskave vpleten. Nadalje zahtevamo poročilo o vseh ugotovitvah preiskave, saj to vprašanje neposredno vpliva na naše presojanje, ali je g. Trump primeren za predsednika ZDA."

Za preiskavo tudi Clintonova
Svoje zadnje rešilne bilke se oklepa tudi Hillary Clinton, zato je vodja njene kampanje John Podesta v ponedeljek dejal, da podpira prizadevanja elektorjev za podrobnejše informacije. "Pismo dvostrankarske skupine elektorjev sproža zelo resna vprašanja glede naše nacionalne varnosti," je dejal Podesta. "Elektorji imajo po ustavi posvečeno odgovornost in mi podpiramo njihova prizadevanja po naslavljanju njihovih vprašanj."

Podesta je tudi dejal, da podpira prizadevanja senatnega obveščevalnega odbora, ki si želi vse podatke glede ruske vloge v volitvah odpreti za javnost, čemur še aktualni predsednik Barack Obama ni naklonjen.

Sta pa nadaljnji preiskavi ruskega vpletanja v volitve naklonjena dva najvišje postavljena republikanca v kongresu, predsednik predstavniškega doma Paul Ryan in vodja senatne večine Mitch McConnell, ki pravita, da je vsako tuje vmešavanje v ameriški volilni proces nedopustno. "Kakršen koli tuj vdor v naše kibernetične varnostne ukrepe je skrb vzbujajoč in vsa taka prizadevanja ostro obsojam," je dejal senator McConnell in ob tem dodal, da "Rusi niso naši prijatelji".

Zbral 2,8 milijona glasov manj od Clintonove
Z njim se strinja tudi Ryan, ki pa opozarja pred zlorabljanjem dela obveščevalnih služb za "pristranske namene". "Ko skušamo zaščititi našo demokracijo pred tujimi vplivi, ne bi smeli dvomiti o jasnem in prepričljivem izidu teh volitev," je zapisal na Twitterju.

Oglasil se je tudi Robert Reich, prekaljeni politični komentator in profesor, ki je deloval v treh predsedniških demokratskih administracijah, vključno s Clintonovo, v kateri je bil sekretar za delo. Reich pravi, da nad Trumpovim predsednikovanjem visi "temen oblak nelegitimnosti" in da je edino zdravilo za to, da Cia še pred zasedanjem elektorjev prihodnji teden objavi vse svoje ugotovitve glede ruskega vpletanja.

Trump je po številu elektorskih glasov zmagal prepričljivo (306, pri čemer je za zmago potrebnih 270), ne pa tudi po številu glasov volivcev – tu ga je Clintonova prekosila za kar 2,8 milijona glasov.