Politična nasprotnika sta se morala usesti za skupno mizo. Hitro rešitev krize s pogajanji je med drugim zahtevala tudi Evropska unija. Foto: EPA
Politična nasprotnika sta se morala usesti za skupno mizo. Hitro rešitev krize s pogajanji je med drugim zahtevala tudi Evropska unija. Foto: EPA
Na ulicah Kijeva so pretekle dni protestirali privrženci obeh taborov. Foto: EPA

Te bodo 30. septembra. Z njimi naj bi dokončno rešili krizo, ki je v zadnjih dneh ohromila državo in je posledica rivalstva med predsednikom Viktorjem Juščenkom in premierjem Viktorjem Janukovičem.

Razmere v Ukrajini so se po objavi novice o sklicu predčasnih volitev umirile. "Politične krize je konec, dosegla sva kompromis," je po koncu kar 12-urnih pogajanj, ki so jim prisostvovali tudi drugi politiki in pravniki, oznanil predsednik.

Kompromis ali poraz Juščenka?
Nekateri analitiki opozarjajo, da je v noči iz sobote na nedeljo pravzaprav prišlo do Juščenkovega poraza, saj je premier ves čas zahteval sklic jesenskih predčasnih volitev. Prav tako grenak priokus krize ostaja; oba predsednika sta namreč dosegla samo pomiritev, nista pa se dotaknila jedra problema, zaradi katerega je kriza nastala.

Skorajšnje prelivanje krvi
Ukrajina je bila v zadnjih dneh na robu katastrofe. Razmere so se tako zaostrile, da so nekateri politiki že odkrito govorili o možnosti izbruha državljanske vojne. V petek je Juščenko tako že poskušal prevzeti nadzor nad 40.000 pripadniki enot notranjega ministrstva, proti Kijevu pa se je že odpravilo več tisoč pripadnikov vojaškega sestava, ki pa so jih policisti, lojalni premierju Janukoviču, zaustavili.

Prozahodno usmerjeni Viktor Juščenko in Viktor Janukovič, ki mu je naklonjen Kremelj, sta dolgoletna politična nasprotnika, ki sta boj med sabo internacionalizirala v oranžni revoluciji leta 2005. Zaradi poraza Juščenkovega bloka na zadnjih parlamentarnih volitvah pred dobrim letom dni je bil predsednik prisiljen sprejeti svojega nasprotnika za predsednika vlade.