Zaradi svoje moralne drže in odločnosti, saj ni klonil strankarskim pritiskom, si je v Italiji prislužil sloves nepodkupljivega. "Desetletja je bil vodilna osebnost v italijanski politiki in demokraciji, utelesil je ideale in moralno integriteto," je v spomin na preminulega voditelja zapisal italijanski predsednik Giorgio Napolitano.

Scalfaro se rodil 9. septembra 1918 v Novari v Piemontu. Na katoliški univerzi v Milanu je študiral pravo, svojo politično pot pa je začel leta 1946, ko je bil izvoljen v parlament. Na čelo Demokrščanske stranke je prišel v času, ko je stranko ustanovil Alcide De Gasperi.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil v času dveh mandatov socialista Bettina Craxija tudi notranji minister Italije. Nato pa je deset let kasneje (1992–1999) od Francesca Cossige prevzel vodenje države. Ob izteku predsedniškega mandata je postal dosmrtni senator.

V času svojega predsedniškega mandata si je kot eno glavnih nalog zadal boj proti mafiji, zaradi česar se je spopadal s težko vladno krizo v Italiji. Iz obdobja njegove vladavine je morda najbolj odmevna politično-finančna afera s podkupninami, znana tudi kot čiste roke (Mani Pulite), ki je vodila do razpada Craxijeve socialistične stranke.

Bil je tudi eden redkih italijanskih politikov, ki je v svoji politični karieri opravljal vse tri vodilne politične funkcije, poleg predsednika države je opravljal tudi funkcijo predsednika obeh domov italijanskega parlamenta.