Državi druga drugo obtožujeta za kršitev prekinitve ognja, ki je pred 20 leti ustavilo spopade na tem območju, v katerih je umrlo več kot 30.000 ljudi. Azerbajdžan trdi, da je v napadih armenskih sil v zadnjih štirih dneh izgubil 12 svojih vojakov, armenska stran pa poroča o treh ubitih svojih vojakih.

Napete razmere naj bi zdaj v prihodnjih dneh skušala pomiriti predsednika obeh držav, armenski Serž Sargsijan in azerbajdžanski Ilham Alijev. Sešla naj bi se v ruskem Sočiju v petek ali pa v soboto. Rusija, ki je posredovala pri sklenitvi premirja leta 1994, se je prek svojega zunanjega ministrstva oglasila z izjavo: "Dogodki zadnjih dni predstavljajo grobo kršitev obvez, zapisanih v premirju. Vsakršno zaostrovanje razmer je nesprejemljivo."

Azerbajdžan in Armenija še vedno nista sklenila mirovnega sporazuma po spopadih v 90. letih prejšnjega stoletja. Mednarodna prizadevanja za obnovitev pogovorov o rešitvi vprašanja Gorskega Karabaha pa so za zdaj neuspešna.

Položaj na območju je sicer vseskozi izredno napet. Azerbajdžan trdi, da je Armenija okupirala del njegovega ozemlja, Armenija pa obtožuje Azerbajdžan, da na območju, kjer živijo pretežno Armenci, izvaja genocid. Še zdaj vsako leto na mejah Gorskega Karabaha pod streli umre več sto ljudi, vključno civilistov.