30-letni Chiheb Esseghaier in 35-letni Raed Jaser nista kanadska državljana, je sporočila Kanadska kraljeva konjeniška policija (The Royal Canadian Mounted Police, RCMP), ki je dodala, da za zdaj še nima dokazov, da bi neuspeli teroristični napad podpiral tudi Iran.

Ta se je na obtožbe že odzval in v sporočilu za javnosti zapisal, da na iranskem ozemlju ne delujejo pripadniki omenjene teroristične organizacije: "Člani Al Kaide v Iranu ne izvajajo nikakršnih dejavnosti, prav tako ni mogoče, da bi iz Irana vodili operacije v drugih državah. Kategorično zavračamo kakršno koli povezavo z dogodkom."

Še več. Iran je obtožbe o vpletenosti zavrnil kot smešne. "To je najbolj smešna stvar, ki sem jo slušal v svojih 64 letih," je dejal iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi. Za smešne je označil tudi vsakršne namige, da bi bil Iran povezan z Al Kaido. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast je na novinarski konferenci dejal, da Kanada vodi politiko t. i. iranofobije.

"Iran in Al Kaida se tolerirata, ko jima to ustreza"
Tako kot sunitsko vojaško salafistično islamsko gibanja tudi člani Al Kaide radikalno spodbujajo protišiitsko ideologijo, ki je razširjena v Iranu (okoli 90 odstotkov Irancev je šiitov).

Člani Al Kaide v Afganistanu, Iraku in Siriji naj bi sklenili zavezništva z etničnimi in verskimi skupinami, ki naj bi bila povezan z Iranom. Toda kot piše BBC-jev dopisnik Mohammad Manzarpour, sta Iran in Al Kaida, kljub sovražnosti, vendarle znala tudi sobivati, ko jima je to ustrezalo.

Po porazu talibanov v Afganistanu je med drugim Teheran odobril t. i. hišni pripor za nekatere vojaške poveljnike Al Kaide ter za eno izmed žena Osame bin Ladna in njegove otroke, ki zdaj živijo na vzhodnem delu države.

Nedavno pa je Iran iz države izgnal enega izmed starejših vojaških poveljnikov omenjene teroristične organizacije in tudi bin Ladnovega zeta Sulajmana Abuja Ghaitha. Zaradi napetosti v Siriji se znova zaostrujejo tudi razmere med iranskimi šiiti in sunitskimi terorističnimi skupinami.

To bi naj bi tudi eden izmed razlogov, zakaj je Kraljeva kanadska konjeniška policija iz 'liste osumljencev' tako hitro izločila Iran.

Incident ni povezan z napadom v Bostonu
Kot je za CNN povedal ameriški kongresnik Peter King, naj bi se vlak družbe VIA iztiril na progi Toronto–New York, toda kanadska policija tega podatka ni ne potrdila ne zanikala.

"Zaposleni na železnici, potniki ali infrastruktura niso bili nikoli neposredno ogroženi," je pojasnil vodja kanadske policije James Malizia in dodal, da bi bilo v nasprotnem primeru "veliko nedolžnih smrtih žrtev ali poškodovanih ljudi".
Ponedeljkove aretacije dveh osumljenih moških v Montrealu in Torontu tudi niso povezane z napadom na bostonskem maratonu.
Al Kaida že dalj časa načrtuje napad na železnice
Kanadska policija je v akciji sodelovala z FBI-jem in Uradom za domovinsko varnost, saj naj bi Al Kaida že dalj časa preučevala železniško infrastrukturo predvsem v ZDA – napadi na železnice naj bi bili cenejši, lažje izvedljivi, posledice pa so lahko večjih razsežnosti.
To naj bi dokazovali dokumenti, ki jih je pri lovu na Osamo bin Ladna v Pakistanu v svoje roke dobila ameriška obveščevalna služba.
Spomnimo, Al Kaida je v preteklosti že izvedla napade na železnico v Španiji in Nemčiji. Marca 2004 je bilo v napadu na madridski železnici ubitih 200 ljudi, ranjenih pa najmanj 1.700 ljudi.