Zlasti v hrvaški Istri ima svoje počitniške domove tudi kar nekaj Slovencev. Foto: BoBo
Zlasti v hrvaški Istri ima svoje počitniške domove tudi kar nekaj Slovencev. Foto: BoBo
Hrvati so novi zakon sprejeli avgusta in se zdaj lotili realizacije. Foto: EPA

Kot so dodali na hrvaškem ministrstvu za gradbeništvo in prostorsko ureditev, sta slovenska državljana gradbeni inšpekciji sporočila, da bosta sama odstranila nezakonito zgrajene objekte, kar jima je inšpekcija tudi dovolila.
Ob tem so poudarili, da če lastnik sam ruši na črno zgrajene objekte, ministrstvo ne posreduje natančnih informacij o investitorju oziroma lastniku zemljišča, na katerem je črna gradnja. Ministrstvo obvešča medije o lokaciji rušenj le, kadar to izvaja gradbena inšpekcija, in sicer tisti dan, ko se rušenje začne, so še sporočili.

Znova so napovedali, da bodo najprej začeli rušiti črne gradnje, zgrajene po 21. juniju lani zunaj zazidljivih območij. Prav tedaj so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili po tem datumu zgrajeni nezakonito.

Objektov, ki so bili zgrajeni po 21. juniju 2011, ni mogoče uzakoniti na podlagi zakona o postopku z nezakonito zgrajenimi objekti, ker je omenjeni datum skrajni rok, do katerega je bila zgradba lahko zgrajena, da bi lahko sprožili postopek legalizacije, so še pojasnili.

Nov zakon v veljavi od avgusta
Hrvaški minister za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ivan Vrdoljak je julija napovedal, da bodo najprej porušili objekte, ki še niso do konca zgrajeni, nato pa tudi tiste, ki najbolj ovirajo razvoj lokalnih skupnosti, in tiste, ki predstavljajo "najbolj očiten primer nesramnosti lastnikov". Od začetka avgusta velja nov zakon o legalizaciji črnih gradenj, ki ga je hrvaška vlada še dopolnila z uredbo o plačilu nadomestil za nezakonito zgrajene objekte.

Po neuradnih podatkih hrvaške gradbene inšpekcije je v državi približno 400.000 nezakonito zgrajenih objektov. Približno polovica je stanovanjskih zgradb, vključno s počitniškimi hišami in apartmaji. Na podlagi neuradnih podatkov - uradnih namreč ni - naj bi imeli slovenski državljani na Hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin, največ v Istri. Večina naj bi sicer bila pravno-lastniško urejenih, črnograditeljev pa naj bi bilo malo.