Guvernerka Perdue je skušala oprati madež  z ameriškega pravosodnega sistema. Foto: EPA
Guvernerka Perdue je skušala oprati madež z ameriškega pravosodnega sistema. Foto: EPA
ZDA
V ZDA so še vedno dejavne številne rasistične skupine, ki nasprotujejo rasni enakopravnosti. Foto: EPA
ZDA
Ena najbolj zloglasnih neonacističnih skupin je Arijska nacija. Foto: EPA

Beverly Perdue je v torek sporočila, da je obsodba velik madež na ameriškem pravosodnem sistemu, saj je posledica rasizma v času boja za rasno enakopravnost na ameriškem jugu.

V tistem času je zvezna zakonodaja o državljanskih pravicah temnopoltih med drugim zahtevala rasno integracijo šolstva na jugu, a to je pri belcih sprožilo hud odpor, saj si niso želeli, da bi njihovi otroci v šole hodili skupaj s temnopoltimi.

Zaradi rasnih predsodkov je bilo napeto tudi v Wilmingtonu v Severni Karolini, kjer so pripadniki belih rasističnih organizacij pripravljali demonstracije ter ustrahovali temnopolte z nasiljem ob pomoči lokalnih oblasti.

Temnopolti so protestirali, ker so zaprli njihovo šolo, odpustili učitelje, učence pa prerazporedili v "bele" šole.

Leta 1971 je zažigalna bomba uničila trgovino v lasti belca, ki je stala sredi črnskega predela Wilmingtona. Žrtev ni bilo.

Po zažigu je policija vdrla v bližnjo cerkev, v kateri so se zbirali aktivisti, in zaprla devet temnopoltih moških ter belo aktivistko, socialno delavko Ann Shepard, ki je že pokojna. Poleg požiga so jih obtožili tudi streljanja na gasilce.

Po sodnem procesu, ki so ga pozneje zvezna sodišča razglasila za polnega hudih pomanjkljivosti in napak, so deseterico iz Wilmingtona obsodili na skupaj 300 let zapora.

Posmeh v Sovjetski zvezi
Obsojeni so vztrajali, da so nedolžni. Primer je sprožil tudi posmeh Sovjetske zveze, ki je na kritike predsednika Jimmyja Carterja o kršitvah človekovih pravic v komunistični državi odgovarjala z opozarjanjem, da imajo tudi ZDA politične zapornike.

Nekdanji guverner Severne Karoline Jim Hunt je leta 1978 zaporne kazni za obsojence skrajšal, dve leti pozneje pa je zvezno prizivno sodišče sodni proces razveljavilo.

Tožilstvo Severne Karoline se ni odločilo za vnovično sojenje izpuščenim zapornikom, ki pa so kljub temu ostali nekdanji kaznjenci, kar v ZDA pomeni izgubo določenih državljanskih pravic tudi za vedno.

Guvernerkina pomilostitev je nekdanjim zapornikom, od katerih jih je živih le še šest, te pravice zdaj vrnila. Pomiloščeni lahko tudi tožijo državo in zahtevajo odškodnino.

Ključnega pomena za guvernerkino odločitev o pomilostitvi so bili zapiski tožilstva v primeru, ko je šlo za izbiro porote. Ti zapiski dokazujejo, da je tožilec za poroto iskal bele rasiste in ubogljive temnopolte.

V poroti so bili člani rasistične organizacije Ku Klux Klan, ki je terorizirala temnopolte na ameriškem jugu vse od konca državljanske vojne v 19. stoletju.