Društvo Integriteta - Transparency International Slovenija je ob predstavitvi izsledkov mednarodnega poročila o pravni zaščiti prijaviteljev oziroma žvižgačev, ki si prizadevajo za razkrivanje koruptivnih, kaznivih in drugih spornih dejanj, v 27 članicah Evropske unije (brez Hrvaške) opozorilo, da kljub dobro urejeni njihovi zaščiti sistem še ni zaživel, pri čemer je velika ovira predvsem "kultura strahu".

Prijavitelji so pomembni akterji v boju proti korupciji, medtem ko z razkrivanjem informacij običajno ogrožajo svoj delovni položaj, zdravje in celo varnost. Po besedah generalnega sekretarja društva Vida Dorie so v poročilu ugotavljali predvsem zakonsko ureditev za institucionalno zaščito teh posameznikov pred povračilnimi ukrepi, niso pa ugotavljali učinkovitosti izvrševanja teh določb.

Poročilo Slovenijo uvršča visoko - med le štiri države, ki imajo zelo dobro oziroma napredno pravno ureditev na tem področju. V to skupino spadajo še Luksemburg, Romunija in Velika Britanija.

Večina članic EU-ja se je uvrstila v skupino držav, ki je mednarodne mehanizme za zaščito prijaviteljev v svojo zakonodajo vpeljala le delno. Sedem držav se je znašlo v skupini z zelo malo ali nič mehanizmi za zaščito prijaviteljev.

V zadnjo skupino sodi tudi Finska, ki se sicer na lestvicah obremenjenosti s korupcijo uvršča v sam vrh, Slovenija in Romunija pa sta v tej kategoriji uvrščeni bistveno slabše. Za Dorio je posledica splošne kulture in konteksta v družbi, kjer zakonska zaščita prijaviteljev verjetno niti ni tako potrebna.

Kriza poslabšala položaj
Po drugi strani pa slovenska "vzorna" zakonodaja na tem področju še ne pomeni, da to kaj bistveno pomaga pri boju s korupcijo.

V Sloveniji je velika težava predvsem t. i. kultura strahu, saj se ljudje ne odločajo za razkrivanje koruptivnih ali kaznivih dejanj iz strahu za lastno službo, je povedal pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Bećir Kečanović in še pojasnil, da se je s krizo položaj samo še poslabšal.

Skupaj sta Doria in Kečanović opozorila, da v Sloveniji pozitivna kultura odnosa do prijaviteljev še ni povsem razvita, saj se morajo še vedno soočati z raznimi stereotipnimi oznakami od "izdajalca" naprej.

Letno imajo v KPK-ju od 100 do 150 primerov za zaščito prijaviteljev, med njimi je okoli deset primerov najtežjih.