Povojna japonska ustava v devetem členu namreč določa, da Japonska ne sme uporabiti vojaške sile za reševanje konfliktov, razen ko gre za primer samoobrambe. Vlada premierja Šinza Abeja je zdaj pripravila spremembo zakonodaje, ki bi omogočala vojaško posredovanje v tujini.

Spodnji dom parlamenta je spremembe že sprejel, po pričakovanjih pa naj bi jih potrdil tudi zgornji dom. Zakon bo sicer omogočal kolektivno samoobrambo, kar pomeni uporabo sile za zaščito napadenih zaveznikov.

Med protestniki so bili večinoma mladi in študentje, ki si želijo ohraniti pacifistično ustavo. Abe vztraja, da so spremembe potrebne za zaščito Japonske, vendar jim glede na javnomnenjske ankete večina prebivalcev vseeno nasprotuje. Premier sicer obljublja, da to ne pomeni vpletanja Japonske v vojne na tujih ozemljih.

Po predlogu vlade bi lahko japonska vojska, znana kot Samoobrambne sile, v tujini posredovala, če napadejo Japonsko ali katero izmed njenih bližnjih zaveznic in bi to posledično ogrozilo preživetje Japonske. Prav tako bi bilo posredovanje mogoče, če ne bi obstajal noben drug način, da se odbije napad in zaščiti japonsko prebivalstvo.

Kot je poročal BBC, je japonska vojska po podatkih Mednarodnega inštituta za strateške študije šesta najbolj financirana vojska na svetu.

Obtožbe o kitajskih vohunih med protestniki
Množičen odziv študentov na spreminjanje ustave spreminja podobo apolitične japonske mladine, za katero je veljalo, da protestiranje prepušča starejšim ali desničarskim aktivistom. Japonska ni bila priča študentskim protestom od šestdesetih let prejšnjega stoletja, a zdajšnji protestniki zavračajo nasilje, h kateremu so se takrat zatekli njihovi marksistično navdahnjeni predhodniki.

Zdajšnji protestniki se poleg ohranitve ustave zavzemajo še za močno socialno varnost in miroljubno varnostno politiko, kar pa le z nejevoljo spremljajo desničarski nacionalisti, ki celo namigujejo, da so med protestnike pomešani kitajski vohuni.

Zagovorniki sprememb ustave namreč zatrjujejo, da se mora Japonska odločneje zoperstaviti vse bolj agresivni Kitajski, ki v zadnjih letih ogromno sredstev namenja za posodobitev svoje vojske.

Japonska vojska leta 2003 v Iraku v podporo ZDA
A večja sprememba glede (ne)udeležbe japonske vojske v operacijah v tujini se je zgodila že leta 2003, ko se je Japonska odločila sodelovati v ameriško vodeni okupaciji Iraka. Japonski parlament je takrat namreč odobril napotitev japonskih sil v to državo, kar je pomenilo največjo napotitev japonske vojske v tujino po drugi svetovni vojni.

Japonska je poslala v Irak okoli 1.400 vojakov, ki so bili tam med letoma 2003 in 2009.

Predtem je Japonska z manjšim številom vojakov sicer sodelovala v operacijah Združenih narodov v Mozambiku, Kambodži, Zairu, na sirski Golanski planoti, ki jo okupira Izrael, in Vzhodnem Timorju.