Tarik Aziz je bil osem let zunanji minister Iraka – na vrhuncu vojne z Iranom in nato ob zasedbi Kuvajta ter povračilni zalivski vojni, s čimer je postal eden najbolj prepoznavnih diplomatov na svetu. Foto: Reuters
Tarik Aziz je bil osem let zunanji minister Iraka – na vrhuncu vojne z Iranom in nato ob zasedbi Kuvajta ter povračilni zalivski vojni, s čimer je postal eden najbolj prepoznavnih diplomatov na svetu. Foto: Reuters
Tarik Aziz
Rojen je bil kot Mihail Juhana, a se je kot novinar, ki se je včlanil v arabsko socialistično stranko Baas, premienoval v Tarika, da bi ga s pravim arabskim imenom bolj in lažje sprejeli v panarabski nacionalistični stranki, kjer so glavno besedo imeli suniti. Foto: Reuters

Kot visokemu oblastniku v Huseinovem režimu, ki ga je leta 2003 zrušila koalicija pod vodstvom ZDA, so sodili zaradi preganjanja verskih strank, zlasti šiitskih, in je bil leta 2010 obsojen na smrt. Kazni sicer niso izvršili, saj je predsednik Iraka Džalal Talabani zavrnil podpis, s čimer se je kazen dejansko spremenila v dosmrtni zapor. Tako je Aziz zdaj umrl v zaporniški bolnišnici za posledicami srčnega napada, s katerimi je imel prve težave že pred petimi leti.

Po prvi vojni izpadel iz najožjega kroga
Med letoma 1983 in 1991 je bil zunanji minister Iraka, celotno vladavino Sadama Huseina (1979–2003) pa je bil član Revolucionarnega poveljniškega sveta, dejanske vlade v baasističnem Iraku. A po prvi zalivski vojni (1991–1992) je izpadel iz najožjega Huseinovega kroga in je deloval res samo še v diplomaciji. Ob ameriški invaziji je bil tako na razvpitih igralnih kartah rangiran šele kot 25. najbolj iskan režimski funkcionar.

Pred drugo vojno posredoval pri papežu
Zunanji opazovalci so to pripisovali dejstvu, da je bil Tarik Aziz kaldejski katoličan (asirska pravoslavna cerkev, ki priznava papeža in je tako del Rimskokatoliške cerkve, a s svojim vzhodnim obredom). Ob drugi zalivski vojni leta 2003 je tako znova stopil v službo iraške diplomacije in se srečal s papežem Janezom Pavlom II., ki se je takrat goreče zavzel za mir in nasprotoval invaziji ZDA in njene koalicije na Irak.

Pod ameriško povojno administracijo mu niso sodili zaradi pomanjkanja dokazov, a je ostal v priporu. Položaj se je spremenil leta 2008, ko je bil postavljen pred sodišče. Sprva je bil obsojen zaradi poboja vojnih dobičkarjev leta 1991 in sodelovanja pri prisilnem preseljevanju Kurdov. Leta 2010 so ga obsodili na smrt zaradi zatiranja političnih strank – šiitskih islamističnih gibanj.

Kot žrtev atentata povod za napad Iraka na Iran
Pri čemer so opazovalci izpostavljali, da gre za maščevanje stranke Dava tedanjega premierja Nurija Al Malikija, s katerim ga veže dolga zgodovina. Kot namestnik iraškega premierja je bil aprila 1980 žrtev atentata, ki ga je nanj izvedla ravno Dava ob pomoči revolucionarnega Irana. V napadu je umrlo več ljudi, sam Aziz pa je bil hudo ranjen. Napad nanj je obveljal kot povod in uradnimi vzroki za napad Iraka na Iran. Smrtna obsodba je razburila številne države in delovanje diplomatske naveze Vatikan – Rusija je preprečila usmrtitev prvega diplomata Sadama Huseina.