K pohodu za "človekove pravice, razumevanje in mir" so pozvale baskovske nacionalistične in separatistične stranke pod vodstvom skupina Tantaz Tanta, ki se bojuje za pravice zaprtih Baskov, obtoženih terorizma in delovanja za Eto.

Za spremembo Baski enotni
Sodnik na najvišjem sodišču v Madridu je v petek sicer prepovedal demonstracije v podporo zaprtim pripadnikom Ete, a to je le še bolj spodbudilo Baske k sicer redko videni enotnosti. Strankam in skupinam, ki si na takšen ali drugačen način prizadevajo za enotno in samostojno Baskijo se je s pozivom na protestni shod pridružila tudi konservativna Baskovska nacionalna stranka, ki vlada v Baskiji in običajno ne podpira zahtev v korist članom Ete.

1.200 km poti za 40-minutni obisk
Na tisoče ljudi, po uradnih podatkih policije od 100 do 110 tisoč protestnikov, je tako skoraj v popolni tišini korakalo po središču največjega baskovskega mesta. Na prepovedanem protestu so zahtevali, da zapornike Ete premestijo v zapore, ki so bliže njihovim družinam. Običajno so "teroristi" zaprti na drugih koncih Španije, številni celo na Kanarskih otokih, torej najdlje, kolikor je mogoče stran od doma. "To je dvojna kazen," se pritožuje 52-letna Itziar Goienetxia, katere mož je zaprt v 1.200 km oddaljenem Cadizu na skrajnem jugu Španije, pri čemer se lahko zakonca sestaneta samo za pičlih 40 minut.

Svojci žrtev ostro proti shodu
Ravnanje z zaprtimi člani Ete je eno najbolj občutljivih vprašanj med vlado in tem zadnjim večjim oboroženim separatističnim gibanjem v zahodni Evropi. Oblasti zavračajo kakršne koli koncesije zaprtim pripadnikom Ete, saj ne želijo vzbuditi jeze med svojci žrtev. "Edini cilj pobude je, da se počastijo zaporniki treoristične skupine Eta," so zapisali pri zvezi žrtev Etinega nasilja AVT.

Lani je sicer špansko najvišje sodišče ukazalo izpustitev številnih pripadnikov Ete, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da Španija krši zakone in pravice zapornikov, potem ko je sprejela retroaktivno zakonodajo, ki je obsojencem zaradi terorizma preprečila možnost predčasnega izpusta iz zapora.

V čakanju na prava pogajanja
Eta je odgovorna za smrt 829 ljudi v štirih desetletjih boja za neodvisno Baskijo na severu Španije in jugozahodu Francije. Po aretacijah vodij je organizacija v zadnjih letih močno oslabljena. Oktobra 2011 je enostransko razglasila konec oboroženih akcij, a se uradno ni razorožila, čeprav sta to zahtevala Madrid in Pariz. Predvsem španska vlada se medtem še vedno ni pripravljena pogajati o mirnem koncu konflikta v najbolj industrijsko razviti pokrajini Španije, ki se s svojo edinstveno baskovsko kulturo močno loči od preostale države.