Prvi rezultati regionalnih volitev v Baskiji kažejo, da so zmagali konservativni nacionalisti, ki so osvojili 27 sedežev. V Galiciji slavi v Španiji vladajoča Ljudska stranka.

Baskovski nacionalisti so torej prvi, sledi jim koalicija levih separatistov Euskal Herria Bildu, ki je osvojila 21 od 75 sedežev. Socialisti so osvojili 16 mandatov, Ljudska stranka 10, enega poslanca pa je dobila stranka Zveza, napredek in demokracija (UPyD).

Koalicija Euskal Herria Bildu je tudi priložnost za nekdanje člane prepovedane baskovske stranke Batasuna, političnega krila organizacije Eta, da se vrnejo v politiko. Bildu sicer obsoja uporabo nasilja v politične namene.

V Baskiji so leto dni po koncu več kot 40-letnega oboroženega boja baskovske separatistične organizacije Eta za neodvisnost na predčasnih regionalnih volitvah tako slavile stranke, ki se zavzemajo za večjo avtonomijo pokrajine.

Separatisti najšibkejši v Galiciji
V Galiciji, rodni pokrajini španskega konservativnega premiera Mariana Rajoya, je njegova stranka v prav tako 75-članskem parlamentu prejela 41 sedežev. Sledijo socialisti z 18 sedeži, ki so od prejšnjih volitev izgubili 7 sedežev. Galicijska leva alternativa (AGE) je tretja z 9 mandati, zadnja pa Galicijski nacionalni blok (BNG) s 7 osvojenimi sedeži.

V 2,8 milijonski Galiciji se bo tako na mesto premierja spet zavihtel Alberto Nuñez Feijoo iz PP-ja, in to kljub 21-odstotni brezposelnosti v pokrajini in sumom o proračunskih nepravilnostih. Galicija, ki jo PP vodi od leta 2009, se sicer lahko pohvali z enim najnižjih proračunskih primanjkljajev med španskimi pokrajinami.

Polovica prebivalcev Katalonije za neodvisnost
Podpora neodvisnosti je v Baskiji in Galiciji nižja kot v Kataloniji. V Kataloniji neodvisnost podpira 51 odstotkov prebivalstva, tamkajšnji premier Artur Mas pa je že napovedal, da bi v primeru ponovne zmage njegove stranke na predčasnih regionalnih volitvah 25. novembra razpisal referendum o neodvisnosti.

Španija se ne more postaviti na noge
Regijske volitve so bile pomemben preizkus tudi za premierja Rajoya, saj se Španija spopada z recesijo, brezposelnost je 25-odstotna, in številnimi protesti po državi. Španija se ne more nikakor postaviti na noge od krize leta 2008, ki jo je povzročil pok nepremičninskega balona.
Spomnimo. Po vstopu države v evrsko območje je nastopilo obdobje nizkih in stabilnih obrestnih mer, kar je spodbudilo vlaganja v nepremičnine. Banke so več kot milijon novogradenj financirale večinoma z izposojenim denarjem. Prišla je gospodarska kriza, ljudje si stanovanj niso več mogli privoščiti, saj zaradi izgube služb niso mogli več odplačevati hipotekarnih posojil. Sledil je vrednostni padec nepremičnin, velik del bančnih posojil pa je oslabel.