Žrtve posilstva lahko le nemo opazujejo, kako sodišča oproščajo njihove napadalce. Foto: EPA
Žrtve posilstva lahko le nemo opazujejo, kako sodišča oproščajo njihove napadalce. Foto: EPA
Številne akcije do zdaj niso dosegle kakega večjega uspeha. Foto: EPA
Posilstvo v afriški kulturi še vedno ostaja preveč sprejeto. Foto: EPA
Južnoafričanke: Večja verjetnost, da bodo posiljene, kot da bodo dokončale srednjo šolo. Foto: EPA

Med napadom je moški, ki mu bodo sodili 15. marca, ponavaljal: "Misliš, da si moški, a pokazal ti bom, da si ženska."

Gaika je kot odkrita lezbijka redkost v Južni Afriki in v Afriki sploh. In od napada leta 2009 je postala nekakšna ikona v boju proti južnoafriškemu fenomenu, imenovanemu "popravljalno posilstvo".
V času Gaikinega posilstva je bil pojem za preostali svet praktično nepoznan, a od takrat je postal pereča tema. Prek spletnih kampanj se je skoraj milijon ljudi pridružilo lokalnim aktivistom pri zahtevi, da južnoafriška vlada prizna popravljalno posilstvo kot zločin iz sovraštva. A s tako malo primeri homofobnega nasilja, ki dejansko pristanejo na sodišču (in od teh se skoraj nobeden ne konča z obsodbo), imajo aktivisti pred seboj še dolgo bitko.

Južna Afrika bi morala biti svetilnik strpnosti. Njena ustava je bila prva na svetu, ki je prepovedala diskriminacijo, vezano na spolno usmerjenost, država pa je bila tudi prva v Afriki, ki je uzakonila istospolne poroke. Svobodomiselnost in širokosrčnost bi morala odzvanjati še toliko glasneje v Cape Townu, gejevski meki Afrike, ki vsako leto prireja parado ponosa in se ponaša s trendovsko gejevsko četrtjo De Waterkant. A v predmestjih je realnost drugačna.
Črna statistika
Stopnja nasilja nad ženskami je v JAR-u med najvišjimi na svetu. Organizacije za človekove pravice ocenjujejo, da bo prek 40 odstotkov Južnoafričank enkrat v svojem življenju posiljenih, poleg tega pa je prijavljeno le eno posilstvo od devetih. Kar pomeni, da je za povprečno Južnoafričanko večja verjetnost, da bo posiljena, kot da bo končala srednjo šolo. Sodeč po raziskavi južnoafriškega Raziskovalnega sveta za zdravstvo pa je ena četrtina južnoafriških moških priznala, da je imela spolne odnose z žensko brez njenega pristanka. 46 odstotkov od teh pravi, da je to storilo več kot enkrat.

Geji in lezbijke so v JAR (in Afriki sploh), kjer tradicionalna socialna konservativnost zavzame podobo jezne homofobije, še posebej izpostavljena tarča. Prvi primer homofobnega nasilja v JAR, ki je pridobil mednarodno pozornost, je bil umor 19-letne Zoliswe Nkonyane leta 2006, ki jo je 20 mladeničev do smrti preteplo in kamenjalo. V ponedeljek se je več 10 protestnikov zbralo v protest dejstvu, da devet moških, obtoženih Nkonyaninega umora, ni bilo obsojenih.
Le ena obsodba
Od 31 lezbijk, umorjenih v JAR od leta 1998, je bil edini primer, ki se je končal z obsodbo, tisti Eudy Simelane, zvezdnice južnoafriške nacionalne ženske nogometne ekipe Banyana Banyana, ki jo je več moških posililo in umorilo leta 2008 v predmestju Johannesburga. Po ocenah aktivistov naj bi se v Cape Townu, 2,5-milijonskem mestu, zgodilo 10 popravljalnih posilstev na teden. "Sprejmemo, da je prostor za izboljšave, a to ne pomeni, da nam je stanje ušlo izpod nadzora," so sporočili iz ministrstva za pravosodje. JAR nosi neslavni vzdevek "svetovne prestolnice posilstev."
Aktivisti odločno oporekajo izjavi ministrstva, skoraj milijon podpisov iz 163 držav, ki sta jih zbrali spletni Change.org in Avaaz.org, pa je očitno prepričalo vlado, da le ukrepa: pravosodno ministrstvo je končno pristalo na srečanje na to temo. Vrsta organizacij se je povezala, da bi razvila mednarodni načrt ukrepanja, ki ga bodo predlagali na srečanju, napovedanem za 14. marec.
A prava pravica bo morda terjala več kot le novo zakonodajo. Potrebna bi bila sprememba nazorov tako znotraj vlad kot tudi znotraj skupnosti. V JAR lezbijke posiljujejo in ubijajo, ker to tamkajšnja skupnost in kultura sprejema.