Francois Fillon je v palači Matignon že predal posle svojemu nasledniku Jean-Marcu Ayraultu. Foto: EPA
Francois Fillon je v palači Matignon že predal posle svojemu nasledniku Jean-Marcu Ayraultu. Foto: EPA
Martine Aubry
Martine Aubry je hči nekdanjega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa. Foto: EPA

Zunanje ministrstvo bo prevzel nekdanji premier Laurent Fabius, izkušen politik, ki bo zamenjal zdajšnjega zunanjega ministra Alaina Juppeja. Fabius je v preteklosti veljal bolj za sovražnika kot prijatelja Hollanda. Leta 2005 je nasprotoval sprejetju evropske ustavne pogodbe, ki jo je Hollande podpiral.

Finance bo vodil Pierre Moscovici, vodja Hollandove volilne kampanje, ministrstvo za delo Michael Sapin, prav tako zmeren levičar in tesen sodelavec Hollanda, ki je po 17 letih in Francoisu Mitterrandu prvi socialistični predsednik Francije.

V vladi polovica žensk
Arnaud Montebourg bo prevzel resor za reindustrializacijo. Notranji minister bo postal Manuel Valls, Jean-Yves Le Drian bo obrambni minister. Dozdajšnja voditeljica Zelenih Cecile Duflont bo postala ministrica za stanovanjsko problematiko.

Vlada bo imela skupno 34 ministrskih položajev, 17 jih bodo prevzele ženske, s čimer bo imela nova francoska vlada kot edina vlada v Evropi enakopravno zastopanost obeh spolov. Imena ministrov kažejo, da bo nova francoska vlada zmerna in da bo šlo za kombinacijo izkušenj z mladostjo, s katero bodo poskušali zagnati francosko gospodarstvo za izhod iz krize. Čeprav bodo ministrske položaje večinoma prevzeli ljudje iz vrst stranke socialistov, bodo v ključnih resorjih pred "ideologi" tisti, ki veljajo za zmerne.

Vlada, ki naj bi prvič zasedala že v četrtek, bi se utegnila znova zamenjati po parlamentarnih volitvah 10. in 17. junija, na katerih naj bi po pričakovanjih sicer slavili socialisti.

Ena prvih nalog nove vlade bo določitev plač ministrov. Hollande je napovedal, da bo sredi varčevalnih ukrepov v območju evra znižal svojo in plače ministrov za 30 odstotkov, kar bo, če bo napoved uresničil, največji rez v plače najvišjih funkcionarjev med članicami območja evra doslej. Hollande bi sicer še vedno prejemal 13.500 evrov, ministri pa 9.800 evrov, kar je v primerjavi s plačami nemških ministrov za četrtino manj.

V ministrski ekipi pa ni Martine Aubry. Voditeljica socialistične stranke, ki je lani izgubila boj s Hollandom za socialistično predsedniško nominacijo, je (užaljeno) zavrnila vodenje "superministrstva", potem ko ji niso ponudili premierskega položaja. Aubryjeva, ki velja za skrajnejšo levičarko, je za časopis Le Monde povedala, da se je Hollande odločil za Ayraulta. "Strinjala sva se, da v tej sestavi moja navzočnost v vladi ne bi bila smiselna," je dejala.

"Ves čas predsedniške kampanje sem delala za zmago Francoisa Hollanda in znova se bom borila na parlamentarnih volitvah," je sporočila. Aubryjeva, županja mesta Lille, socialistično stranko vodi od leta 2008, v vladi Lionela Jospina med letoma 1997 in 2002 pa je imela pomembno vlogo. Kot ministrica za delo je uvedla 35-urni delovni teden.

UMP napadel (ne)enotnost socialistov
Opazovalci so pričakovali, da bo Hollande za Aubryjevo našel pomembno mesto, ne le zaradi njenih bogatih izkušenj, temveč tudi zaradi potrebe, da ohrani združeno sicer zgodovinsko precej razdrobljeno socialistično stranko. Desničarji iz stranke dozdajšnjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja UMP so že izkoristili nevključitev Aubryjeve v vladni kabinet in podporo socialistov Hollandu označili za šarado, ki ji volivci ne bi smeli nasesti na prihajajočih parlamentarnih volitvah.

62-letni Ayrault je ljubitelj nemščine in ta jezik dobro govori, kar bi lahko bilo koristno pri krepitvi vezi z mogočno sosedo Nemčijo. Od leta 1986 je poslanec, od leta 1989 tudi župan Nantesa. Na strankarskih volitvah socialistov, na katerih je Hollande porazil Aubryjevo, je podprl zdajšnjega predsednika in bil pomemben svetovalec Hollanda v predvolilni kampanji. Ayrault je bil leta 2007, ko je prevzel vodenje poslanske skupine socialistov, obsojen, ker je neko pogodbo v Nantesu podelil poslovnežu, ki je bil povezan s Socialistično stranko. Obsodili so ga na šest mesecev pogojne kazni in plačilo takratnih 30.000 frankov (4.500 evrov). Leta 2007 so obsodbo izbrisali iz registra.

Novi francoski premier se je od svojega predhodnika Francoisa Fillona poslovil že zjutraj, imena ministrov pa sporočil zvečer po večurnih pogovorih s Hollandom. Tako kot novi francoski predsednik tudi novi premier še nikoli ni bil na ministrskem položaju, je pa župan mesta Nantes in dolgoletni član parlamenta s slovesom graditelja konseza. Napovedal je, da se bo osredotočil na uravnoteženje državnih financ.