Javnost zahteva odgovore, a teh ni. Foto: Reuters
Javnost zahteva odgovore, a teh ni. Foto: Reuters
Turški mediji so objavili posnetek nadzornih kamer, ki kaže, kako se novinar bliža konzulatu. Foto: Reuters
Hašodži je svojčas delal kot svetovalec višjih savdskih državnih uslužbencev, a je bil v zadnjem času kritičen do prestolonaslednika Mohameda. Foto: Reuters
Bo kdaj prišlo na dan, kaj se je zares zgodilo z novinarjem? Foto: Reuters

Turške oblasti zdaj navajajo, da so bili odstranjeni vsi posnetki nadzornih kamer konzulata, turškemu osebju pa so na dan, ko je Hašodži izginil, tik pred zdajci dejali, naj si vzamejo prosti dan.

Teden dni po Hašodžijevem izginotju v središču Carigrada podrobnosti preiskave še vedno kažejo na to, da za izginotjem oz. morebitnim umorom stoji Riad, poroča Guardian.

Preiskovalci menijo, da je vod, odgovoren za novinarjevo izginotje, bil na konzulatu v istem času kot novinar, nato pa preživel več ur v bližnji rezidenci savdskega konzula, preden je v konvoju šestih vozil krenil proti letališču. V enem od teh vozil naj bi bilo tudi truplo oporečniškega novinarja, ki je pisal komentarje za ameriški časnik Washington Post.

V torek so mediji objavili posnetek z nadzorne kamere, na katerem je videti Hašodžija, kako vstopa v konzulat, pred njim pa je parkiran črni kombi, s katerim naj bi ga pozneje odpeljali proti letališču.

Savdska letala v Carigradu
Turške oblasti so objavile tudi podrobnosti glede letal, s katerimi se je pred Hašodžijevim izginotjem iz Riada v Carigrad pripeljalo 15 savdskih predstavnikov iz elitnih vej varnostnega aparata kraljevine - med njimi člani posebnih enot, obveščevalne službe, nacionalne garde in celo forenzični strokovnjak, "oborožen" z žago. Operacija naj bi bila hitra in kompleksna, Hašodži pa umorjen v roku dveh ur, ko je vstopil na konzulat, njegovo truplo pa razkosano. "To je kot iz filma Šund," je za New York Times pripomnil eden od turških predstavnikov.

Jasne so tudi trasae savdskih letal: dve čarterski letali, najeti pri družbi, ki jo redno uporablja savdska vlada, sta v Carigradu pristali 2. oktobra, nato pa Carigrad zapustili isti večer. Eno od letal z registrsko številko HZ-SK1, je poletelo v Kairo, drugo, HZ-SK2, pa v Dubaj. Podatki kažejo, da sta od tam nato obe letali pot nadaljevali nazaj v Riad. Turški preiskovalci menijo, da so bili na krovu tudi posnetki nadzornih kamer konzulata.

Turška policija je v poslopje konzulata vstopila v torek, potem ko je dobila dovoljenje savdskih oblasti. A kljub posrednim dokazom, ki kažejo, da za izginotjem stoji Riad, vse kaže, da turške oblasti niso pripravljene kategorično okriviti kraljevine, s katero ima Turčija dobičkonosne poslovne vezi.

Politični voditelji tako niso izpolnili obljub, da bodo javnosti predstavili videoposnetke, na katerih naj bi bilo razvidno, kako iz konzulata tovorijo težke vreče v čakajoča vozila. Prav tako turški predstavniki niso več pripravljeni govoriti z novinarji o primeru.

Popoln obrat
Yasin Aktay, svetovalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, je dejal, da "savdska država tu ni krivec", kar je popoln obrat od tega, ko je še pred dnevi pozival Riad, naj razloži, kaj se je zgodilo na konzulatu. "Imamo težave z globoko državo," je dejal in naravnost obtožil Riad, da so poslali v Carigrad svojo ekipo, da novinarja umorijo.

Provladni časnik Daily Sabah medtem poroča, da naj bi se preiskava zdaj nagibala k teoriji, da so Hašodžija iz konzulata pretihotapili živega in vkrcali na eno od letal. Turške oblasti so sprva vztrajale, da je bil novinar v konzulatu ubit.

Zasebno naj bi višji turški predstavniki kolegom v ZDA in Evropi še vedno govorili, da menijo, da je bil Hašodži ubit, a da so politični voditelji pripravljeni popustiti v zameno za določene kompenzacije Riada. Vse skupaj kaže na to, da dokazi, ki bi lahko razkrili Hašodžijevo usodo, morda nikdar ne bodo prišli v javnost.

Kritičen do savdskih oblasti
Hašodži je nekdanji urednik časopisa Al Vatan in kratkotrajnega savdskega informativnega televizijskega kanala. Več let je veljal za zaveznika savdske kraljeve družine, bil je tudi svetovalec višjih savdskih uslužbencev.

Potem ko je bilo aretiranih več njegovih prijateljev in je časopis Al Hajat ukinil njegove kolumne, opozorjen pa naj bi bil tudi, naj preneha objavljati na Twitterju, kjer ima 1,6 milijona sledilcev, je Hašodži odšel v ZDA, še naprej pa se je pojavljal tudi na arabskih in zahodnih televizijah. Bil je kritičen do nekaterih politik savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana in vpletanja Riada v vojno v Jemnu.

Izginotje uglednega 59-letnega novinarja je zatreslo tudi Washington, kjer je zadnje leto dni pisal komentarje za Washington Post. A medtem, ko sta podpredsednik ZDA Mike Pence in državni sekretar Mike Pompeo izrazila resno zaskrbljenost zaradi dogodka, je predsednik Donald Trump, ki ima s Savdsko Arabijo dobre odnose, bolj hladnokrven. "Nerad slišim za take zadeve, ampak upam, da se bo vse uredilo. Sam ne ve nič, vem samo, kar vedo drugi," je dejal novinarjem in ob tem dodal, da se z Riadom ni pogovarjal o primeru.

Zaročenka poziva Trumpa
Je pa v torek Hašodžijeva zaročenka Hatice Cengiz v Washington Postu objavila javni poziv Trumpu, naj pomaga razjasniti izginotje njenega partnerja. "Pozivam tudi Savdsko Arabijo, še posebej kralja Salmana in prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, da pokažeta nekaj empatije in objavita posnetke nadzornih kamer konzulata," je zapisala.

Erdoğan medtem vztraja, da ga primer osebno zanima in da je zahteval transparentno preiskavo.

Guardian še navaja, da je Turčija vse dokaze, ki jih je zbrala doslej, posredovala savdskim oblastem in avtorizirala nadzorovano odmerjanje podatkov v medijih, da bi tako pritisnila na Riad, ko se ta ni želel odzvati. Sprememba tona v Ankari kaže, da se je drža spremenila tudi v Riadu, ki je kategorično zavračal kakršno koli vlogo pri Hašodžijevemu izginotju in vztrajal, da je novinar sam odkorakal iz konzulata.

Novinar je konzulat v Carigradu obiskal, da bi tam podpisal ločitvene dokumente, da bi se lahko poročil s svojo turško zaročenko. Zaročenka naj bi pred konzulatom nanj čakal kar 11 ur. Kot je dejal, je moral Hašodži pred vstopom v konzulat predati svoj prenosni telefon, kar je sicer standardni ukrep v diplomatskem okolju. Še pred tem pa ji je dejal, naj pokliče Aktaya.