Svet
(6)

Poudarki

  • Elektorji bodo svoj glas oddali 17. decembra
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 14 glasov Ocenite to novico!
Volivci oddajo svoj glas, ki pa v ZDA de facto ne nosi neposredne teže. Foto: Reuters
Leta 2000 je Gore osvojil večino glasov, a je kljub temu zmagal Bush. Foto: Reuters
Volilni torek letos pade na 6. november. Foto: Reuters
Letošnjo kampanjo je na vrhuncu ustavila tropska nevihta Sandy. Foto: Reuters

Dodaj v

Vsemogočni elektorji nad voljo volivcev

Razlaga elektorskega volilnega sistema
1. november 2012 ob 15:20,
zadnji poseg: 11. marec 2016 ob 21:36
Washington - MMC RTV SLO

Znano je, da Američani svojega predsednika ne volijo neposredno, ampak v njihovem imenu odloča 538 elektorjev. Malo manj znano je, da tudi elektorji lahko - zatajijo.

Elektorski sistem sicer sega v leto 1787 in je rezultat težko sklenjenega kompromisa med oblikovalci ameriške ustave na ustavni konvenciji tistega leta.

Nekaj več kot mesec dni po volitvah, se bodo elektorji zbrali na različnih krajih v svojih zveznih državah, kjer bodo odločili o predsedniku in podpredsedniku. Njihovo število se spremeni vsakih deset let, ko se prilagodi novemu štetju prebivalstva. Število elektorjev, ki pripada vsaki zvezni državi, je enako številu predstavnikov v zveznem kongresu: torej najmanj dva - vsaka država ima po dva senatorja, k temu pa se prišteje še število članov predstavniškega doma, ki je odvisno od števila prebivalcev.

Največ elektorskih glasov ima Kalifornija (55), sledijo Teksas (38), New York (29), Florida (29), Illinois (20) in Michigan (16). Poseben primer je Okrožje Kolumbija, kamor spada tudi Washington, ki ima v zveznem predstavniškem domu le enega člana brez pravice do glasovanja, na predsedniških volitvah pa ima tri elektorske glasove, toliko kot Aljaska, Delaware, Montana, Severna in Južna Dakota, Vermont in Wyoming.

Elektorji neodvisni pri izbiri
Elektorjem pri izbiri kandidata ni treba podpreti kandidata, ki je v njihovi državi osvojil največ glasov, toda po navadi ga podprejo, saj so tudi elektorji načeloma že člani ene izmed strank. V 48 zveznih državah in Okrožju Kolumbija velja pravilo, da zmagovalec dobi vse elektorske glasove, v Nebraski in Mainu pa se delijo: v prvi dobi zmagovalec dva elektorja, preostali trije pa se razdelijo glede na zmago v treh kongresnih okrožjih, enako je v Mainu, le da sta tam dve kongresni okrožji.

Za zmago je torej potrebnih 270 elektorskih glasov, če oba kandidata dobita 269 glasov, pa o zmagovalcu odloči zvezni kongres, natančneje: z navadno večino predstavniški dom, podpredsednika pa bi z dvotretjinsko večino izbral senat.

Elektorski zapleti
Največji zaplet z elektorskim sistemom se je zgodil na volitvah leta 2000, ko je bilo potrebno ponovno preštevanje glasovnic, pozneje pa ga je vrhovno sodišče prekinilo in zmago dodelilo Georgeu W. Bushu, ki je dejansko dobil več kot 500.000 glasov manj kot njegov demokratski nasprotnik Al Gore. Končni izid je bil: Bush 271 elektorskih glasov, Gore 266.

A to ni bil osamljeni primer elektorskih zapletov. Podobno kontroverzni so bili izidi volitev v letih 1800, 1824, 1836, 1872, 1876 in 1888. Prvič je sistem elektorskega kolidža dobesedno razpadel, ko je Aaron Burr, podpredsedniški kandidat Thomasa Jeffersona, dobil tako rekoč enako glasov kot Jefferson. Takrat so bila pravila še taka, da je postal predsednik tisti, ki je dobil največ glasov, drugouvrščena oseba pa podpredsednik. Primer je romal vse do kongresa, kjer so po šestih dneh in vsega 36 glasovnicah razlike za zmagovalca razglasili Jeffersona.

Leta 1824 je bilo edinokrat, da se je moral elektorski kolidž za končno odločitev obrniti na predstavniški dom kongresa, leta 1836 pa je na novo ustanovljena stranka Whig skušala namerno razdreti elektorski kolidž, da bi o volilnem izidu odločal kongres. Na teh volitvah je bilo tudi edinokrat, da je o podpredsedniku odločal senat.

Na volitvah leta 1872 je predsednik Ulysses Grant osvojil več kot 80 odstotkov elektorskih glasov in gladko premagal Horacea Greeleyja. A Greeley je umrl pred oddajo elektorskih glasov in elektorji niso vedeli, kaj storiti. Elektorji so zato glasove razdelili med štiri različne predsedniške kandidate in osem podpredsedniških.

Volitve leta 1876 so nekakšne predhodnice volitev leta 2000 - Samuel Tilden je vodil po glasovih volivcev in elektorskih glasovih, a so republikanci oporekali izidom v štirih zveznih državah. Kongres je zato ustanovil posebno komisijo, ki je nato volila v skladu s strankarskimi načeli, to pa je naneslo ravno dovolj glasov, da je za en elektorski glas zmagal republikanec Rutherford B. Hayes.

Razdor med glasovi volivcev in glasovi elektorjev je nastal tudi na volitvah leta 1888, ko je predsednik Grover Cleveland za manj kot 100.000 glasov dobil večino med volivci, a je republikanski kandidat Benjamin Harrison gladko, z 233 proti 168, osvojil elektorske glasove.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
JBT
# 27.03.2016 ob 15:00
To ti je demokracija. Podkupiš elektroje in si volilci lahko le obrišejo ....
REsnica
# 24.05.2016 ob 14:01
gkrosl:
V zgodovini volitev po zdajšnjem sistemu, se je zgodilo samo 157-krat, da so elektorji glasovali drugače, kot bi morali.


ah, to je malenkost... v pravi demokraciji so napake dovoljene, a ne? tudi pri nas bi morali imenovati janšo za premierja in predsednika hkrati... pa saj bi ga samo enkrat... ena napakica pa itak ni konec sveta.... vsaj v zda, ki nam je za zgled, ni.
REsnica
# 24.05.2016 ob 13:58
se še kdo spomni slavnega posnetna (youtube) zasedanja (kongresa ali seneta, ne vem kateri je bil)v ZDA, ko so odločali o novih zakonih, ki bi prinesli še večje privilegije farmaciji?

v največji demokraciji, so bili pred glasovanjem o sprejetju ali zavrnitvi zakona... in predsedujoči je dobil info, da bo zakon padel in zato je prekinil zasedanje. V poslopje so vstopili lobisti in dobesedno KUPOVALI in barantali za glasove kot solato na tržnici. Po dolgih urah, so proti jutru nadaljevali z zasedanjem in dali na dnevni red glasovanje... in glej ga zlomka! zakon, ki so mu prej nasprotovali, kje bil zanesljivo potrjen!

potem se jaz, ki nisem pristaš demokratičnega kapitalizma, vpraša, zakaj sploh ves ta cirkus, če pa vedno na koncu zmaga interes kapitala? Tudi v sloveniji so volitve enak cirkus.
REsnica
# 24.05.2016 ob 13:48
me ne moti toliko, da mutijo na mrtvo in da zmaga vedno tisti, ki ga podpre več kapitala. Tak sistem pa želite imeti vsi, ki podpirate demokratični kapitalizem.

Bolj me moti, da v tem sistemu nihče za nič ne odgovarja. Po "pomoti" z biološkim orožjem sadama, je na primer bush zapravil stotine bilijonov za vojne, od katerih so imeli edini korist prav tisti, ki so ga podprli finančno in ki so pritisnili na sodišče, da mu je dodelilo zmago. V primerjavi z Al gorom, bi imeli pač manjši dobiček od vojnega plenjenja.

Glede na opis najbolj demokratičnega volilnega postopka, kjer nimaš nobene šanse, če nimaš podpore kapitala, me zanima, kako se določi elektorje... a kdo ve? jih določi direktno kapital ali jih določijo stranke, v imenu kapitala? so pa seveda elektorji pokončni in demokratični možje...
REsnica
# 24.05.2016 ob 13:52
glede na to, da so v največji demokraciji brez kršenja česarkoli parkrat imenovali napačenega predsednika, ki je dobil manj glasov..... ne razumem, zakaj desničarji tako bentijo zoper Brgleza, ki naj bi onemogočil izslijevanje z referendumi.

aja, ker bi en tiček morda res rad spremenil zakon, ki ga niti ne pozna....
gkrosl
# 29.04.2016 ob 21:27
Elektorjem pri izbiri kandidata ni treba podpreti kandidata, ki je v njihovi državi osvojil največ glasov, toda po navadi ga podprejo, saj so tudi elektorji načeloma že člani ene izmed strank.

Države zahtevajo, da elektorji glasujejo za kandidata, za katerega so se zavezali glasovati. Skoraj polovica držav, 24 bolj natančno, ima zakone s katerimi lahko kaznuje faithless electors.
V zgodovini volitev po zdajšnjem sistemu, se je zgodilo samo 157-krat, da so elektorji glasovali drugače, kot bi morali. Glede na to, da je na vsakih volitvah 538 elektorjev, je številka zelo majhna.
Kazalo