



Vaša ocena: 



Ocena 4,2 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Kitajska je ZDA opozorila, da bo ameriška prodaja orožja Tajvanu slabo vplivala na sodelovanje med državama in napovedala sankcije.
Administracija predsednika ZDA Baracka Obame je potrdila, da bo Tajvanu prodala za 6,4 milijarde dolarjev vredno orožje, med drugim 114 raket patriot, 60 helikopterjev blackhawk, dve ladji za iskanje in odstranjevanje min ter različno komunikacijsko opremo. Prodaja vojaških letal F-16 ni bila potrjena, a ZDA ne izključujejo možnosti, da bi se to zgodilo v prihodnje. Dokončno prodajo mora potrditi še kongres, kar pa naj ne bi bilo vprašljivo.
Kitajska je v ostrem odzivu posvarila, da bo prodaja poslabšala odnose med Pekingom in Washingtonom, ki so že sicer napeti zaradi trgovinskih sporov in sporov glede cenzuriranja interneta. Peking je sporočil, da bo imela prodaja "resne negativne posledice" na sodelovanje z Washingtonom pri reševanju mednarodnih vprašanj ter da podpihuje odcepitvene težnje Tajvana. Kitajska je zato že napovedala sankcije proti tistim ameriškim podjetjem, ki bodo otoku prodajala orožje.
Prodaja "grožnja kitajski nacionalni varnosti"
Tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu Vang Baoding je prodajo orožja opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti Kitajske. Zatrdil je, da to škoduje mirnim prizadevanjem za vrnitev otoške države pod okrilje Kitajske in da bo pokvarilo odnose med Kitajsko in ZDA. Vang je tudi prenesel sporočilo namestnika zunanjega ministra Kitajske He Jafeja, ki je zaradi prodaje orožja Tajvanu izrazil ogorčenje.
Peking ima Tajvan za svojo pokrajino, čeprav na Kitajskem in Tajvanu vladata ločeni vladi že od leta 1949. Peking ima proti otoški državi usmerjenih na stotine raket in je v preteklosti večkrat zagrozil z uporabo sile.
Kakšen bo kitajski protiudarec?
ZDA so Tajvanu orožje nazadnje prodale oktobra 2008. Kitajska je takrat takoj zamrznila odnose med vojskama in jih odtalila šele februarja lani med obiskom državne sekretarke Hillary Clinton. Ob prodaji lovcev F-16 leta 1992 je Peking grozil z umikom iz pogovorov o nadzoru nad oborožitvijo in je prodal rakete srednjega dosega Pakistanu. Tokrat lahko Kitajska ZDA najbolj učinkovito vrne udarec z nasprotovanjem novim sankcijam proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Tiskovni predstavnik Pentagona Geoff Morrell je pred napovedjo prodaje dejal, da so odnosi s Kitajsko preveč pomembni, da bi šli skozi podobne izbruhe kot zadnja leta. Obamov svetovalec za nacionalno varnost James Jones je presodil, da odločitev ZDA ne bi smela biti presenečenje za "kitajske prijatelje".
Pa če si vedel kaj so rare earths, mi ni jasno kako v prejsnjih postih oholo sprasujes kaj sploh Kitajska ima oz. izvaža :p
Kar pa se tiče rasti organov, gre le za dejstvo, da se najvecji brakthroughs v znanosti trenutno odvijajo na Kitajskem, pa se zahodni svet v večini tega ne zaveda. Raziskovanje genetike in razvojnih celic je le ena izmed vej, kjer so nedvomno svetovni voditelji, dejstvo, da s pomocjo prisluzenega zahodnega kapitala pridobivajo pravice za izkoriščanje več in več lokacij naravnih bogastev, pa govori izključno le o rasti njihovega gospodarstva in o skrbnem planiranju resursov.
Rasti npr. človeške organe????
Kitajska vlada je nedavno omejila izvoz na borih 20% pridelave ...
Nimajo nikakršnih ovir pri raziskavah, že nekaj časa so sposobni rasti npr. čoveške organe, saj nenazadnje tudi ameriski znastveniki odhajajo na delo na kitajsko...
po besedah enega izmed njih: " Usa ima najboljse laboratorije, toda kaj, ko s toliko opreme ne smemo nič početi, na Kitajskem pa so zadeve popolnoma drugacne".
Rare earth elements are incorporated into many modern technological devices, including superconductors, samarium-cobalt and neodymium-iron-boron high-flux rare-earth magnets, electronic polishers, refining catalysts and hybrid car components (primarily batteries and magnets).[5] Rare earth ions are used as the active ions in luminescent materials used in optoelectronics applications, most notably the Nd:YAG laser. Erbium-doped fiber amplifiers are significant devices in optical-fiber communication systems. Phosphors with rare earth dopants are also widely used in cathode ray tube technology such as television sets. The earliest color television CRTs had a poor-quality red; europium as a phosphor dopant made good red phosphors possible. Yttrium iron garnet (YIG) spheres have been useful as tunable microwave resonators. Rare earth oxides are mixed with tungsten to improve its high temperature properties for welding, replacing thorium, which was mildly hazardous to work with.
Until 1948, most of the world's rare earths were sourced from placer sand deposits in India and Brazil.[6] Through the 1950s, South Africa took the status as the world's rare earth source, after large rare earth bearing veins were discovered in Monazite.[6] Today, those Indian and South African deposits still produce some rare earth concentrates, but they are dwarfed by the scale of Chinese production. China now produces over 95% of the world's rare earth supply
Je ravno obratno kot navajate, namrec celotena nova svetovna tehnologija sloni na ti "rare earths", kjer pa so edini znani rudniki na kitajskem. To, da ze desetletje pospeseno uvazajo nafto pa tudi ni nič novega... enako pocne usa, pa imajo tudi celotne bahame kot statesko rezervo, aljasko in californijo.
Dejstvo je, da jim je v 10 letih ravno zaradi cenovnih razlik, ki jih navajate in sposobnosti ohranjanja prebivalstva brez zunanjih vplivov in pomoči, uspelo celoten ta kapital investirati v razvoj, ter s tem denarjem, ki jim ga je zahodni svet plačal, te drzave sedaj kreditirajo...
Odprodaja vseh obveznic v kitajski lasti bi rezultirala v depreciaciji cene, devalvaciji dolarja ter posledično v veliki meri otežkogočilo nadaljne zadolževanje. Poleg izgube najvecjega kreditorja, bi se tudi manjsi sprasevali o racionalnosti investicije.
Dejstvo pa je, da si ob zlatih rezervah kot jih ima kitajsk, dumping papirja z lahkoto privoscijo.
Bogatejše je Kitajsko prebivalstvo, boljše storitve pričakujejo od svoje države. Kitajska je še vedno država v razvoju, a kmalu bodo sledila podobna vprašanja kot jih postavljamo državljani tukaj. Zdravstveni sistem, izobraževalne ustanove, pokojninski sistem, skrb za okolje,... Kitajski se danes ni potrebno soočati s temi problemi, a kaj kmalu se bo morala. Sigurno bo postalo največje gospodarstvo na svetu, a BDP na glavo bo še dolgo časa manjši od zahoda.
Da bodo kupovali nafto iz Iraka pomoje ni glih ameriška odločitev, ampak iraška. Ne bi tudi označil današnji položaj s položajem v 30-ih letih. Kot prvo je bila to depresija in tole danes je (na srečo) bolj pljunek, kot drugo, pa v tistem času Amerika ni bila blazno zainteresirana kaj se dogaja po svetu. V tistih časih je na svetu še vedno vladala angleška krona.
Razlog, da ne vidim neke nadvlade je v tem, da se znajo anglosasi znajo zelo dobro prilagajati. Predvsem Amerika zna imigrantom ponuditi odlične pogoje za inovacije in podjetništvo. In če bo Amerika tudi v prihodnosti znala tako dobro asimilirati imigrante in jim še vedno ponujala najboljšo visoko-šolsko izobrazbo na svetu se nam obeta odlična ''borba'' :).
Za uspešno nadeljevanje globalizacije, povezovanja med ljudmi in različnimi kulturami, pa bi rad predvsem izpostavil še internet in njegov pomen za izmenjavo mnenj, ter dostopa do vseh informacij. Zato se mi je zdelo zelo pomembno, ko je zunanja ministrica Clintonova ostro napadla Kitajsko cenzuriranje interneta.
Morda sem včasih optimist, ker še vedno obstajajo trenja in tudi vedno bodo in na vsakem koraku bo potrebno paziti na naš obstoj.
Obe državi sta namreč jedrski velesili. ZDA imajo cirka 5000 termonuklearnih glav medcelinskega dosega, Kitajska pa okrog 300. ZDA jih imajo nameščene na medcelinskih balističnih raketah, strateških bombnikih in na podmornicah nosilkah balističnih raket, Kitajci pa pravega strateškega letalstvan nimajo (H-6 oziroma Tu-16 si oznake "stateški bombnik", ki bi ga postavila ob bok B-52, B-2, Tu-95 ali Tu-160 ne zasluži), imajo pa medcelinske rakete in podmornice, s katerimi pokrivajo celoten teritorij ZDA.
Tako da, če bi že prišlo do spopada med tema dvema silama, bi bilo tega spopada konec v parih urah, s stotinami milijonov civilnih žrtev, ogromno materialno škodo ter strahotnimi posledicami za ves svet. Začeti jedrski spopad s katerokoli jedrsko velesilo (ZDA, VB, Francija, Kitajska, Rusija) za napadalca (!!) pomeni zagotovo smrt v povračilnem udaru.
Kot so omenili že nekateri komentatorji sem tudi sam mnenja, da vojne s fizičnim uničevanjem med najrazvitejšimi državami ali največjimi gospodarstvi na svetu enostavno niso več možne, saj gre za loose-loose situacijo. Tudi če nasprotnika premagaš, imaš sam zaradi tega bistveno večjo škodo kot korist. Še celo možnosti proxy vojn se mi zdijo majhne.
Prav tako je bilo zanimivo pred leti brati intervju s kitajskim generalom.
Ta je dejal, da ZDA nimajo nikakrsne moznosti za zmago v boju proti Kitajski, saj vse kar je potrebno narediti, da ZDA kompletno in totalno zrušijo je, da njihov financ minister reče: PRODAM.+ 2 glasova
Čudno ne?
Kitajski general bi pa ja moral v intervjuju zatrjevati, da Kitajska proti Ameriki nima prav nobene možnosti.
Si mi ti en svetovalec matere božje!
''Here’s how it works: Unlike the dollar, the euro or the yen, whose values fluctuate freely, China’s currency is pegged by official policy at about 6.8 yuan to the dollar. At this exchange rate, Chinese manufacturing has a large cost advantage over its rivals, leading to huge trade surpluses.''
in
''First, there’s the claim that we can’t confront the Chinese because they would wreak havoc with the U.S. economy by dumping their hoard of dollars. This is all wrong, and not just because in so doing the Chinese would inflict large losses on themselves. The larger point is that the same forces that make Chinese mercantilism so damaging right now also mean that China has little or no financial leverage.
Again, right now the world is awash in cheap money. So if China were to start selling dollars, there’s no reason to think it would significantly raise U.S. interest rates. It would probably weaken the dollar against other currencies — but that would be good, not bad, for U.S. competitiveness and employment. So if the Chinese do dump dollars, we should send them a thank-you note.''
Vir: NYTimes (kolumna iz dne 31.12.2009)
Direktorjem sem nemudoma svetoval, naj od projekta odstopijo, saj mi je bilo jasno, da mu dotični slovenski direktorji ne sezejo do mezinca na nogi in da se bo zadeva klavrno končala.
Nasveta niso upoštevali, tako da sem lahko le opazoval, kako so se iz sestanka v sestanek pravice dotičnih direktorjev zmanjsevale, vložki v odpiranje podjetja dramatično povečevali, dokler niso potem, ko so denar ze vplacali (pol milijona eur za odpiranje podjetja), nazadnje izvedeli, da je kitajska drzava avtomatsko 50% lastnik podjetja...
Koncna bilanca je bila, da so vplacali 500k eur in ob zakljucku moje pogodbe niso prodali se niti enega izdelka.
Kar hocem reči je, da Kitajci, ki pravzaprav ne potrebujejo nikogar za delovanje svoje ekonomije, ves kapital, ki ga je zahodni svet prelil v zadnjih 10 letih v njihovo industrijo, prekleto pametno uporabljajo za ustvarjanje ekonomske odvisnosti in primata, ne s teznjo po dobicku, temvec s teznjo po kontroli.
Prva lestvica je drzave tretirala po ekonomski povezanosti in razsirjenosti, medtem ko je druga ugotavljala moč po tem, koliko je katera drzava sposobna preziveti brez tuje pomoci oz. brez trgovanja z drugimi drzavami...
Po prvi lestivici so takrat prednjacile USA, po drugi seveda Kitajska in potem dalec nobene drzave blizu...
12 let kasneje, ko se je kitajska dodobra odprla mednarodni trgovini, svojega primata na lestvici samozadostnih drzav ni izgubila, temvec prednost se povecala.
Prav tako pa je zacela prevzemati primat v kontekstu ekonomske povezanosti, se posebej, ker je najvecji kreditor USA, ki so od Kitajske sedaj pravzaprav odvisni... Vecino financ v zadnjih letih,ki predstavljajo usa drzavni dolg, so zagotovili Kitajci, ki kupijo 50% vseh ameriskih drzavnih obveznic...
Prav tako je bilo zanimivo pred leti brati intervju s kitajskim generalom.
Ta je dejal, da ZDA nimajo nikakrsne moznosti za zmago v boju proti Kitajski, saj vse kar je potrebno narediti, da ZDA kompletno in totalno zrušijo je, da njihov financ minister reče: PRODAM.
Predlagam, da se raje poglobite v dve stvari:
-Vojna ni nobena tekma ali igra. Updajmo, da tega ne bomo nikoli spoznali.
-Velike države so medsebojno tako ekonomsko povezane, da se kaj takega preprosto ne - more zgoditi. Zakaj hudiča bi Kitajci uničili svoj največji trg kjer imajo naloženega ogromno denarja. Na drugi strani, zakaj bi Američani napadli svojega poceni dobavitelja? Oboje nima smisla.
Če bi hipotetično prišlo do vojne, bi bile vzrok verjetno surovine. Samo ali resnično mislite, da bi hipotetično Kitajci poskušali zavzeti vrtino vode ali na nafte na drugi strani zemeljske oble? Kaj bi pa z njo počeli? Katera država poleg ali pa v neposredni bližini kitajske, ima omenjene resourse?
Dobro je da imajo vsaj v ZDA svojo zaveznico.
Ironija je, da se Zemlji bliža reset @ Yellowston. To ni hec - znanstveniki že leta spremljajo spremembe (kolikor je to pač mogoče), ki se de facto dogajajo...Ali se bo to zgodilo čez 10,100,10.000 let pa ne ve napovedat nihče.
Sicer pa za kaj Taivan sploh rabi vojsko? Tako je z demokratičnimi volitvami prišla v parlament tudi socialistična stranka, katere naloga je povezovanje otoka s celinsko domovino.