Glej ga, Sloven'c!
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 38 glasov Ocenite to novico!
"Ko sem zamenjala slog oblačenja in sem prešla v tradicionalna indijska oblačila, se je tudi odnos Indijcev do mene zelo spremenil. Na drugi strani pa zdaj od mene pričakujejo, da sem že določene indijske navade vzela za samoumevne. Vendar pa je ena stvar, ki jim ne bo uspela - najti indijskega moža." Foto: Osebni arhiv
Katarina pravi, da se v Indiji več ne čuti turist, Indija je postala njen drugi dom. Prizna, da jo je na začetku skrbelo zaradi higiene. "Sploh uporaba stranišč je bila poseben podvig, pogosto se šalim, da so tukajšnja stranišča in držanje ravnotežja razlog mojega začetka prakticiranja joge. Še vedno imam težave z indijsko hrano - res nisem ljubitelj začinjenih jedi. In ne, kariji iz indijskih držav niso prava indijska hrana. Vsakodnevni obroki so precej drugačni." Foto: Osebni arhiv
       Ko me ljudje vprašajo, kje je moj dom, vedno odgovorim, da imam tri domove: Slovenija, Nizozemska in Indija. V Sloveniji imam družino in prijatelje, na Nizozemskem delam, tam mi življenjski slog ustreza in tam ostajam, Indija pa je dom, kjer sem sproščena, neobremenjena in imam čas zase, kjer se ogromno naučim in me izpopolnjuje. Kje bom čez tri leta? Sem spontana in človek hitrih odločitev in sprememb. Kdo ve.       
Tamara Bizjak
"Ko sem prvič potovala v Indijo, sem imela dvom glede joge in meditacije. Hkrati sem ljudi, ki so se ukvarjali z jogo, uvrščala v spiritualne manijake. V Indiji sem pogrešala rekreacijo, saj ni mogoče teči po ulicah Varanasija ali plavati. Predlagali so mi jogo. Odločila sem se poskusiti. Od takrat je joga postala način življenja. Foto: Tamara Bizjak
       Elitne zasebne šole imajo visoke šolnine, ki si jih lahko privoščijo le premožnejši Indijci. Od leta 2012 velja zakon, da ima vsaka šola 25 odstotkov mest namenjenih učencem, ki si ne morejo privoščiti izobraževanja. Vendar se zakon ne izvaja v praksi oz. šole najdejo posebne načine, da sledijo zakonu (npr. znana indijska veriga šol ustanavlja šole za revnejše učence v vaseh, tako zadovolji teh 25 odstotkov). Razlog je ta, da premožni starši ne želijo, da se njihovi otroci družijo z otroki iz nižjega kastnega razreda.       
Tamara Bizjak
Kot koordinatorica projektov English for Kids Foundation, prek katerega vodi prostovoljce, ki želijo poučevati neprivilegirane otroke, in Anglia Network Europe - mreža učiteljev angleščine, ki želijo učencem ponuditi različne dejavnosti v angleščini, je delček v mozaiku življenja posvetila Indiji. Foto: Tamara Bizjak
Katarina na poroki v Indiji. Foto: Osebni arhiv
"Šolski sistem v Indiji je zelo kompleksen," pravi Katarina. Indija ima državne in zasebne šole, znotraj katerih so šole za premožne in manj premožne učence. Veliko tujcev tudi ustanavlja šole znotraj te skupine. Foto: Osebni arhiv
Tamara Bizjak
Katarina pravi, da Indija ni enostavna država za potovati. Zahteva ogromno energije in potrpežljivosti. Foto: Tamara Bizjak
"Predvsem se rada vračam v Indijo zaradi učencev, ki sem jih učila in spremljam njihov napredek. Zavedam se, da s projekti in delom ne bomo omogočili prehoda kast in bogatega življenja v prihodnosti, vendar sijoče oči in iskre v očeh teh otrok dajejo projektom smisel." Foto: Osebni arhiv

Dodaj v

Katarina v Indiji okuša, da preprosto življenje ni dolgočasno

Indija ni enostavna država za potovati
3. maj 2016 ob 06:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ko so ji leta 2011 ponudili enomesečno izobraževanje na Nizozemskem, si verjetno ni mislila, da bo Indija kdaj postala njen drugi dom. Kot koordinatorica projektov English for Kids Foundation, prek katerega vodi prostovoljce, ki želijo poučevati neprivilegirane otroke, in Anglia Network Europe - mreža učiteljev angleščine, ki želijo učencem ponuditi različne dejavnosti v angleščini, je delček v mozaiku življenja posvetila Indiji.

"Nikoli nisem bila privrženka organizacij, ki ponujajo prostovoljstvo"
A takrat je bilo drugače, pravi Katarina. V sklopu programa na Nizozemskem, kamor je bila vabljena, je bila Katarini predstavljena fundacija English for Kids Foundation (EFKF), ki jo je takrat vodil njen zdajšnji vodja. EFKF so prostovoljni projekti poučevanja v tretjem svetu. "Priložnost sem zagrabila, saj sem leto absolventskega staža želela izkoristiti za poučevanje angleščine v eni izmed držav tretjega sveta. Takrat sem oklevala med Gano in Indijo. Do Gane po petih letih še zmeraj nisem prišla, saj se stalno vračam v Indijo," pravi Katarina.

"Veliko je prostovoljcev brez znanja in izobrazbe"
"Ko sem prvič obiskala Indijo, sem mesec dni preživela v Sonarpurju pri Slovenki Mojci Gayen, ki ima šolo za neprivilegirane otroke. Nato sem pot nadaljevala v Varanasi, kjer sem prek fundacije EFKF dobila kontakt ravnateljice z Little Stars School, kjer danes izvajamo projekte. V času poučevanja v Indiji sem spoznala ogromno prostovoljcev, ki so poučevali na šolah. To so bili prostovoljci z idejo, da bodo s svojo prisotnostjo spremenili svet, vendar brez izobrazbe, izkušenj in občutka za poučevanje."

"Želela sem otrokom iz revnih indijskih družin nuditi kakovostno izobraževanje"
"Ideja o projektu se je porodila na tretjem obisku Indije predvsem zaradi šole, kjer sem učila, ki je imela 900 učencev iz revnih družin. Projekt je temeljil na tem, da bi prostovoljce predhodno pripravil na poučevanje, delovali bi v skladu z učnim načrtom ter v sodelovanju z ravnateljico in osebjem šole. Idejo sem predstavila ravnateljici na indijski šoli, nad katero je bila navdušena." Svojo idejo je poslala na fundacijo English for Kids Foundation na Nizozemsko. Povabili so jo na Nizozemsko, kjer naj bi delala pri projektu, ki je dobil ime Global Education Practicum – poučevanje angleščine v Indiji. "Projekti, ki jih izvajamo, ne motijo rednega pouka učencev, saj jih izvajamo času počitnic januarja. Na začetku je v razredu približno 15 učencev, po enem tednu so razredi s 50-60 učenci. To je pokazatelj, kako veliko je želja po izobraževanju. Projekt je ponujen tudi v Sloveniji. Kdor koli želi, se nam lahko pridruži."

"Z veseljem in ponosom pa povem, da je moj projekt že v prvem letu postal predmet na eni izmed University College in pa akreditiran na University College Amsterdam ter na večini pedagoških fakultet na Nizozemskem, ki imajo posebno obšolske projekte," pravi Katarina.

"Kastni sistem ima pomembno vlogo"
"Šolski sistem v Indiji je zelo kompleksen," pravi Katarina. Indija ima državne in zasebne šole, znotraj katerih so šole za premožne in manj premožne učence. Veliko tujcev tudi ustanavlja šole znotraj te skupine. "Elitne zasebne šole imajo visoke šolnine, ki si jih lahko privoščijo le premožnejši Indijci. Od leta 2012 velja zakon, da ima vsaka šola 25 odstotkov mest namenjenih učencem, ki si ne morejo privoščiti izobraževanja. Vendar se zakon ne izvaja v praksi oz. šole najdejo posebne načine, da sledijo zakonu (npr. znana indijska veriga šol ustanavlja šole za revnejše učence v vaseh, tako zadovolji teh 25 odstotkov). Razlog je ta, da premožni starši ne želijo, da se njihovi otroci družijo z otroki iz nižjega kastnega razreda," pravi Katarina.

"Žganje trupel ob reki Ganges me je na začetku čustveno pretreslo"
"Hitro sem se navadila Indije, nisem imela nikakršnih pričakovanj, skušala sem sprejeti državo in se prilagoditi. Zahvalim se lahko tudi Mojci Gayen in njeni družini, ki so me vpeljali v indijski način delovanja. Zdaj se mi zdi že popolnoma normalno, da mimo mene, medtem ko pijem čaj s prijatelji, nosijo trupla do Gangesa. Varanasi je energijsko nabito mesto, kjer sta življenje in smrt enakovredni vrednoti." V Indiji, kot pravi sama, se je začela zavedati drugačnosti. "Imam super prijatelje, indijsko družino, osebe, ki jih spoštujem in cenim. Z ravnateljico šole sva redno v stiku, mi poroča o svojem delu v razredu. Predvsem se rada vračam v Indijo zaradi učencev, ki sem jih učila, in spremljam njihov napredek. Zavedam se, da s projekti in delom ne bomo omogočili prehoda kast in bogatega življenja v prihodnosti, vendar sijoče oči in iskre v očeh teh otrok dajejo projektom smisel."

"Indijske ženske me rade oblačijo v sarije"
"Ko sem zamenjala slog oblačenja in sem prešla v tradicionalna indijska oblačila, se je tudi odnos Indijcev do mene zelo spremenil. Na drugi strani pa zdaj od mene pričakujejo, da sem vzela že določene indijske navade za samoumevne. Vendar pa je ena stvar, ki jim ne bo uspela - najti indijskega moža."

Katarina pravi, da se v Indiji več ne čuti turist, Indija je postala njen drugi dom. Prizna, da jo je na začetku skrbelo zaradi higiene. "Sploh uporaba stranišč je bila poseben podvig, pogosto se šalim, da so tukajšnja stranišča in držanje ravnotežja razlog mojega začetka prakticiranja joge. Še vedno imam težave z indijsko hrano - res nisem ljubitelj začinjenih jedi. In ne, kariji iz indijskih držav niso prava indijska hrana. Vsakodnevni obroki so precej drugačni."

"Joga me je naučila, kako preživeti čas sam s seboj"
"Ko sem prvič potovala v Indijo, sem imela dvom glede joge in meditacije. Hkrati sem ljudi, ki so se ukvarjali z jogo, uvrščala v spiritualne manijake. V Indiji sem pogrešala rekreacijo, saj ni mogoče teči po ulicah Varanasija ali plavati. Predlagali so mi jogo. Odločila sem se poskusiti. Od takrat je joga postala način življenja. V Indiji imam učitelja joge (Guru Ji), ki me ne uči samo položajev, ampak tudi ideologijo in druge vidike joge. Vsaj petkrat tedensko si skušam vzeti čas za jogo. To je čas, ko ne razmišljam o ničemer. Je izklop od vsakodnevnega vrveža, stresa. Na Nizozemskem sem vključena v nekaj joga studiev, veliko pa izvajam tudi sama. Letos se bom vpisala na študij joge na daljavo na Univerzi v Bangaloreju v Indiji."

"Jej, moli, ljubi?"
Indijci obožujejo Evropejce, tako imenovane "walking money". "V Varanasiju se želijo družiti s tujci, jih voditi po mestu, ampak ne zastonj. Indijci niso neumni, vedo, kako manipulirati s turisti. V Varanasi prihajajo različne vrste turistov, od hipijev, ki so bolj indijski kot Indijci, do turistov, ki so zaprti v prestižnih hotelih z indijskim osebjem in mislijo, da je to Indija. Zahodni način življenja ima velik vpliv. Varanasi se je drastično spremenil od mojega prvega obiska do danes. Vedno mi je zanimivo poslušati zgodbe Indijcev, njihove izkušnje z zahodnjaki." Kot pravi Katarina, je vedno več Evropejk, ki imajo kratke romance z domačini, nekatere celo plačujejo Indijcem za spolne usluge. "Večinoma so to ženske, stare od 35 do 50 let, ločene oz. razočarane. Ogledale so si film Jej, moli, ljubi, ter se odločile zdraviti svojo nesrečno življenje s spiritualno obarvanim izletom v Indijo, kjer se s pomočjo gurujev (op. učitelj) učijo meditacije, raznih ritualov o smislu življenja in pogleda na svet. Realnost je nekoliko drugačna: verjetno so spoznale mladega Indijca, ki jim je dvoril in pihal na dušo, se jim posvečal, pretvarjal, da ga blazno zanimajo njihove težave, Evropejke pa so jim plačevale večerje, obleke, izlete, tako imenovan zahodni slog življenja. Evropejke odidejo, ravno tako nesrečne, kot so prišle, mladi Indijci pa najdejo novo žrtev."

"Več slabih izkušenj sem imela v Evropi"
Kot pravi sama, v Indiji ni imela slabih izkušenj. "Ljudje strmijo vate, te fotografirajo, skušajo navezati stik, vendar sprejmem to kot nekaj, s čimer se moram sprijazniti, saj sem drugačna in tako kot mene tudi njih zanima drugačnost." Varanasi je hektično mesto, agresivno, kaotično, smrt in življenje sta na cestah. Kot nadaljuje Katarina, prizna, da je nekoliko previdnejša, odkar so posilstva v Indiji izpostavljena v medijih, vendar je odstotek posilstev še zmeraj manjši kot v Evropi in ZDA in ni pravično, da Indija dobiva medijsko podobo države posilstev, na drugi strani pa ni napisano, kakšen je odnos in obnašanje tujcev. Zavedati se moramo, da smo tujci v tuji državi. Zato se prilagajamo njihovi kulturi.

"Za potovanje v Indijo ne smete imeti nobenih pričakovanj"
Katarina pravi, da Indija ni enostavna država za potovati. Zahteva ogromno energije in potrpežljivosti. Potovanje v Indiji v človeku sproži spekter čustev: veselje-jezo, veselje-jok, navdušenje-razočaranje, prijaznost-agresivnost, samozavest-obupanost. Kot pravi, je država nasprotij. "Ljudem, ki se odločajo za potovanje v Indijo, priporočam, da se prepustijo toku in potujejo čim manj načrtovano, naj preživijo čim več časa v neturističnih predelih, kjer so ljudje drugačni, odprti, prijazni. Ne bojte se druženja z ljudmi, vendar z mero razuma. Indija ni samo država beračev, umazanije, posilstev, revščine, kastnega sistema, podrejenega položaja žensk, nesvobode, nesprejemljivih pravil in nerazumljiv norm in vrednot. Je vse prej kot to. Nauči nas, da preprosto življenje ni dolgočasno, da ljudje lahko in znamo funkcionirati v drugačnem okolju in pri tem uživati. Indija človeka spremeni."

Kot pravi, zahodnjaki dajemo Indijcem lažno podobo Evrope in hkrati vsiljujemo naše ideje. "Nestrpna postanem, ko mi Evropejci omenijo, kako nesrečni in revni so Indijci. Resno? V primerjavi s čim in kom? Z nami, zahodnjaki? Ja, Indijci imajo definitivno manj materialnih dobrin kot mi, imajo manj denarja, večina nima uspešnih karier, vendar, kaj je pokazatelj, da so revni in nesrečni? Njihova kolektivnost, občutek za soljudi, pomembnost družine ... to je nekaj, česar mi ne poznamo v takšni meri. Indijci imajo drugačen standard, drugačen način življenja, vendar drugačen, ne manjvreden."

"Moje življenje v Indiji ni isto kot življenje Indijcev"
"Cena redne zaposlitve je ta, da se vračam v Indijo še zmeraj vsako leto, vendar za krajše obdobje, pa vendar dobim svojo "dozo" Indije. Indija me je zaznamovala in spremenila, vendar nisem postala neki 'spiritualni freak' in ne iščem smisla življenja in razsvetljenja v Indiji. Rada imam svoje življenje v Evropi, rada nakupujem, se družim, hodim na različne prireditve, uživam luksuz, ki nam ga zahodni način življenja omogoča. Vendar pa imam rada tudi svoje življenje v Indiji. V Indiji se zavem, da ni vse, kar nam je dano in ponujeno, samoumevno, in da ni samo materializem tisti, ki prinaša srečo. Počutim se varno, sprejeto, sproščeno, vendar je moje življenje v Indiji drugačno od življenja v Evropi, a hkrati drugačno od življenja Indijcev."

Katarina se rada vrača v Indijo, ker pravi, da je zmožna evropski standard pustiti daleč za seboj in se podrediti drugi kulturi. "Rada imam druženje z neznanci, poslušanje neverjetnih zgodb ljudi, preprostost, igrivost in ležernost domačinov. Ne želim se preseliti v Indijo, rada kombiniram Evropo in Indijo. Občudujem ljudi, ki so se preselili tja za stalno. Ko me ljudje vprašajo, kje je moj dom, vedno odgovorim, da imam tri domove: Slovenija, Nizozemska in Indija. V Sloveniji imam družino in prijatelje, na Nizozemskem delam, tam mi življenjski slog ustreza in tam ostajam, Indija pa je dom, kjer sem sproščena, neobremenjena in imam čas zase, kjer se ogromno naučim in me izpopolnjuje. Kje bom čez tri leta? Sem spontana in človek hitrih odločitev in sprememb. Kdo ve."

Maja Kovač

IZ PRVE ROKE

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka?Rada ostajam v Varanasiju, saj je vedno kaj novega.

Najbolj tipičen spominek?

Šal, podobe bogov, dišeče palčke in kadila.

Najslavnejši državljan?

Indijski premier Nerenda Modi.

Cena kave in piva v lokalu?

Kava ni aktualna pijača – v lokalih okoli en evro. V Indiji se pije čaj vedno in povsod – cena 10 centov.

Najkoristnejša beseda?

Namaste.

Značilna hrana in pijača?

Lasi in chai.

Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne?

V Indiji so živali povsod - drži! Opice, krave, biki, psi, mačke, konji na cestah in miši sostanovalke.

O čem se trenutno največ govori?

Trenutno je najbolj aktualno delovanje premierja Modija. Indijci so izredno ponosni nanj in spremljajo vsak njegov korak.

Najbolj tipična ime in priimek?

Pooja (ime) Kumar (priimek).

Prijavi napako
Komentarji
Skippy
# 03.05.2016 ob 07:21
Pa za vas je vse strašno. Čez 10 let ne bo imelo smisla potovati, ker boste na silo poskusili izenačiti ves svet in bo povsod vse enako. Nikogar ne brigajo druge kulture - vsi bi radi drugim vsilili svojo.
Robiland
# 03.05.2016 ob 10:38
kastni sistem pomeni, da tudi tvoji otroci ne bodo nikoli uspeli, ce niso pripadniki dolocene kaste. Niti vnuki. To pa NI ENAKO kot pri nas ane?
Crveni
# 03.05.2016 ob 09:02
Mahatma Gandhi je brez dvoma slavnejši od trenutnega premieja.
Binder Dandet
# 03.05.2016 ob 12:40
"Kastni sistem obstaja v sleherni skupnosti ljudi, pa naj bo to Indija, Slovenija, ali pa pleme sredi amazonske dzungle, a preden se o njem pogovarjamo je potrebno vedeti kaj to sploh je."

Ni res. Vsepovsod se ustvarjajo "kaste" (=družbeni razredi), samo Indija ima pa kastni sistem. Za kastni sistem namreč velja, da je strogo prepovedano in nemogoče prehajanje iz ene kaste v drugo. Pravtako velja, da lahko višja kasta s pripadniki nižje kaste nekaznovano počne karkoli (tista posilstva so večinoma ali vsa storjena s strani pripadnikov višje kaste nad pripadnicami nižje kaste....zato se jim pa zdi sprejemljivo, da žensko posilijo, ubijejo in žagejo...ker ni človek, če ni iz iste kaste). In to pomeni, da če se Einstein rodi v nepravi kasti, je zapečen. In družbo bo vodil nekdo s podpovprečnim IQ, ker je pripadnik prave kaste. Tale tvoja primerjava s preostalim svetom ne zdrži presoje.

Pri nas čistilka in univerzitetni profesor nimata nobenih družbenih ali zakonskih omejitev za sklepanje zveze. Ovira so le interesi. Prekleto malo najdeta skupnih. Seveda so pa izjeme, ampak redke.

btw., Ni toliko znanih procentualno, da bi jih lahko dnevno srečevali in stali z njimi v vrsti v trgovini. Se pa te možnosti povečajo, če greš v Ljubljano.
lemur3
# 03.05.2016 ob 10:28
#bonanza
Tudi to poznam, ampak je res zelo redko. Niso pa tako redki snažilke, šoferji, itd., ki so za svoje otroke želeli drugačno življenje, in jim ga tudi omogočili. Njihovi otroci so zdaj na poti k temu, da bodo univerzitetni profesorji oz. uspešni na svojih področjih in živeli drugače/bolje kot njihovi starši. Pri nas je to zaenkrat še mogoče, čeprav je težko, marsikje v Indiji pa ne.

Meni se kastni sistem upira, enako kot omejevanje pravic žensk in preganjanje politično, versko drugačnih, ipd. Po mojem bogastvo indijske kulture ni v kastnem ločevanju in upam, da ga bodo čim prej presegli.
Imaš pa prav, da naše polzenje v elitizem prinaša podobno.
nenna
# 03.05.2016 ob 09:34
Ah Indija, jaz sem bila po enem mesecu tako utrujena od te države, da sem bila kar vesela, da sem jo zapustila. Najbolj utrujena od ljudi, ker nikakor nimaš nikjer miru, ko se te otroci dotikajo, ker imaš belo, "zahodno" kožo, te zasledujejo in sprašujejo za denar, ko te moški povsod ogovarjajo, na avtobusih in vlakih ljudje strmijo vate, se hočejo slikati s tabo... Res je potrebno veliko potrpežljivosti. Po drugi strani pa sem zelo vesela, da sem bila tam in jo doživela.
bonanza
# 03.05.2016 ob 10:02
STRAŠNE KASTE?
V Indiji sem živel kar nekaj časa. Zagotavljam vam, da je v Sloveniji ravno toliko kastnega sistema, le da v Indiji rečejo bobu bob. Kar je veliko bolj pošteno.
A kdo pozna recimo snažilko, poročeno z univerzitetnim profesorjem? Ali natakarja, poročenega z zdravnico? No, dragi moji, to so kaste.
Skippy
# 03.05.2016 ob 07:22
Včasih so ljudje spoštovali tujo kulturo in jih je zanimala - danes pa takoj kritizirate, če ni ista kot vaša.
One-trick pony
# 03.05.2016 ob 08:33
Nočem biti kritikantski, ampak po prebranem članku mi še vedno ni jasno, kaj ta gospa sploh dela. Pa še to, kolikor sem razbral, gospa pravzaprav živi na Nizozemskem, članek pa ves čas piše kot da živi v Indiji.
Binder Dandet
# 03.05.2016 ob 11:08
@skippy:
"Nikogar ne brigajo druge kulture - vsi bi radi drugim vsilili svojo."

Bravo za ta stavek. Za bob leta kandidat.

@bonanza:
"A kdo pozna recimo snažilko, poročeno z univerzitetnim profesorjem? Ali natakarja, poročenega z zdravnico? No, dragi moji, to so kaste."

Ne dragi moj, to niso kaste, ampak različni ptiči, ki nimajo interesa, da bi skupaj letali.
judoka
# 03.05.2016 ob 08:09
@samores

Malo poglej iz svojega vrta ven. Vecina sveta je v suznjelastniskem odnosu, vkljucno z nami.
To da ti je bolj udobno kot vecini clovestva ne spremeni tega dejstva.
Tehnoloski razvoj ni enako napredku.
7up
# 03.05.2016 ob 10:48
V Indiji se otroci staršev različnih dohodkovnih ozadij niti ne morejo družiti me seboj, kaj šele, da bi se kdaj kasneje poročili.

Temu primerno je tudi pošiljanje otrok v privatne šole, ki sprejemajo točno določen profil učencev. Posledično je seveda velik problem, da zato veliko talentiranih otrok niti srednje šole ne vidi, kaj šele kakšno dobro univerzo.
V ZDA elitne univerze navadno razpišejo določeno število štipendij, ki tako privabljajo najboljše učence.

Razlogi, da se v slo verjetno ne poroči veliko univerzitetnih profesorjev s čistilkami so povsem drugačni,... Če obrnem zadevo, V Indiji bi veliko slovenskih uni profesorjev opravljalo poklic vrtnarja za 100 eur/mesečno,..
Pelegrinka
# 03.05.2016 ob 10:27
Zdi se mi, da bi moralo biti iz članka razvidno, kdo je ta Katarina, od kod prihaja, kaj je počela pred odhodom v Indijo... Tako pa je vse skupaj le mlatenje prazne slame. Tako lahko govori vsak, ki se je kdaj potepal po Indiji, ker članek enostavno nima vsebine. Če ne vem, o kom (ime, priimek) govori nek članek, mi ga je nesmiselno brati. Žal.
melanholik
# 03.05.2016 ob 12:37
lemur3


# 03.05.2016 ob 10:28 Prijavi neprimerno vsebino
#bonanza
Tudi to poznam, ampak je res zelo redko. Niso pa tako redki snažilke, šoferji, itd., ki so za svoje otroke želeli drugačno življenje, in jim ga tudi omogočili. Njihovi otroci so zdaj na poti k temu, da bodo univerzitetni profesorji oz. uspešni na svojih področjih in živeli drugače/bolje kot njihovi starši. Pri nas je to zaenkrat še mogoče, čeprav je težko, marsikje v Indiji pa ne.

Eh no. Posamezni primeri ne pomenijo veliko, ti se najdejo tudi v Indiji. Statistično gledano pa je pri nas korelacija med družbenim statusom staršev in otrok strahovito velika in je socialna prehodnost dejansko mnogo mnogo manjša, kot si to želimo priznati. In ja, v tem pogledu so Indijci dejansko bolj iskreni.
sik
# 03.05.2016 ob 19:18
Ko ti tole uspe si car.
Takim ki zivijo in delajo na razlicnih koncih sveta sem pa res nevoscljiv.
Takrat postane denar drugotnega pomena.
Kaj ti bo denar ko zivis na relaciji sluzba, dom in vikend na hrvaski obali
Imam prijatelja racunalnicarja ki trenutno dela na Irskem.
Vabijo ga po celem svetu in vse kar rabi je njegova glava in nahrbtnik za prenosnika.Na zadnje sem ga videl v taksni uniformi z razvleceno mikico in kavbojkami.
Srecno obema.
SamoRes
# 03.05.2016 ob 07:17
Kaste leta 2016, to je strašno.
claudio21
# 04.05.2016 ob 13:12
Gosap se imenuje Katarina Kilibarda in je doma v nizozemskem mestu Roosendaal.V indijo hodi na dopust kjer posname dosli lepih fotografij na Instagramu,skratka populistka.
astro
# 03.05.2016 ob 22:17
Vesel sem, da živim v Sloveniji.
Indijci so veseli, da so v Indiji.
Vsi smo veseli.
seven7
# 03.05.2016 ob 19:44
Ko pa srkate čaj ki so ga nabrali indijci iz najnižje kaste pa vam je vse ok ane?
are
# 03.05.2016 ob 17:18
]vendar je odstotek posilstev še zmeraj manjši kot v Evropi in ZDA[/i

Je mogoče poštudirala, da zato, ker se v Evropi in ZDA prijavi več posiljstev kot tam?

in ni pravično, da Indija dobiva medijsko podobo države posilstev, na drugi strani pa ni napisano, kakšen je odnos in obnašanje tujcev. Zavedati se moramo, da smo tujci v tuji državi. Zato se prilagajamo njihovi kulturi.

Torej odnos opravičuje dejanja?
Binder Dandet
# 03.05.2016 ob 12:43
@melanholik:
"Statistično gledano pa je pri nas korelacija med družbenim statusom staršev in otrok strahovito velika in je socialna prehodnost dejansko mnogo mnogo manjša, kot si to želimo priznati. "

Seveda, ker življenjske okoliščine znatno vplivajo (npr. če si otrok alkoholika, ki te dnevno pretepa, se ne ukvarjaš pretirano s šolo, kaj šele izvenšolskimi dejavnostmi). Ne pomeni pa to, da imamo slabši sistem od Indijcev. Na papirju imamo vsi enake možnosti. V praksi pa tega nikoli ne bo mogoče doseči.
greenumagon
# 04.05.2016 ob 12:46
Mogoče bi bilo bolje, če bi z gospodično naredili prispevek o Nizozemski, kjer dela. Če sem članek prav razumela, v Indiji ne živi stalno.
Binder Dandet
# 04.05.2016 ob 07:47
@MaliBandit:
Jaz ti nisem dal minusa. Strinjam se pa tudi ne. Razumem, da imas pomisleke glede nasega sistema, ampak kastni sistem pac ni bolj pravicen. Zato minuse dobivas, ker je to neumnost trdit.

Btw. Neka vecdesetletna raziskava v zda je pokazala, da je bogatsvo enakomerno porazdeljeno med manj, srednje in bolj inteligentnimi. Oz ovrgla, da bi bllj inteligentni imeli vec. Na radiju sem nekoc poslusal.
odprtizvezek
# 05.05.2016 ob 15:39
Seveda ne more biti dolgocasno ko pa se moras skozi obracati da te nekdo ne posili, zazge, poje...
Bivši uporabnik
# 03.05.2016 ob 12:34
Še ena bela Evropejka,ki misli,da bo rešila svet,white guilt sindrom.
Ti ljudje ne potrebujejo naše pomoči.
Zdaj smo že leta 2016 in ti ludje živijo večinoma odklopljeni od sveta,niti osnove nekega sistema nimajo pošlihtane,kanalizacij itd.
Krivi smo itak vedno mi za njihov "ne"razvoj.
UličnaSvetilka
# 05.05.2016 ob 07:15
Hierarhija mora bit. Kaste so pomemben del indijske kulture in jih morajo ohranit.
Ne more se ena čistilka ali pa en kmet spuščat v politiko - je ne razume. Politika je za višje klase.
tomppa46
# 03.05.2016 ob 08:10
Matr, zakaj bi človek sploh hodu dol. Sej nas ne rabijo, mi pa njih ne.
pašeresje
# 03.05.2016 ob 07:05
fino, kaj pa družina?
MaliPandit
# 03.05.2016 ob 11:24
Kastni sistem obstaja v sleherni skupnosti ljudi, pa naj bo to Indija, Slovenija, ali pa pleme sredi amazonske dzungle, a preden se o njem pogovarjamo je potrebno vedeti kaj to sploh je.

V vsaki skupnosti ljudi se nahajajo ljudje, ki so po naravi primernejsi za intelektualno, kot so recimo filozofi, antropologi, pisatelji, umetniske duše, duhovniki itd..... Te ljudje delujej bolj na mentalnem kot na fizičnem nivoju. Hoteli ali ne to imamo tudi pri nas le da temu v Indiji rečejo kasta Brahmanov. So glava druzbe.

Naslednja kasta je kasta "Ksatrij". To so ljudje kateri vodijo druzbo, potegnejo ljudi za seboj imajo vizijo, vojskovodje, in imajo izrazit cut za blagor in pravico vseh. So roke druzbe

Naslednji po vrsti so kasta Vaišja, to so trgovci. Vedno nekaj preprodajajo, ponujajo in v druzbi skrbijo za ekonomijo. so trebuh druzbe.

Zadnji pa so šudre. Šudre so po svoji naravi, navadni delavci, ki vedno potrebujejo nadrejenega da jim pove kaj in kako, in so v takšen položajo povsem zadovoljni. Šudre so noge družbe.

Te 4 kaste najdemo povsod, samo ozrite se vase in se boste prepoznali v eni od njih. V indiji pozanjo to znanost ze od vekomaj, in prepoznajo naravo cloveka se ko je otrok. Nakar se v skladu s to svojo naravo napoti v izobrazevanje, in je posledicno zelo zadovoljen v zivljenju.
Insija danes je le bleda slika indije katero sem opisal in je bila se pred 50 leti. Danes pa mnoge uvrscajo v kaste na osnovi tega kaj so bili njegovi starsi in to je povsem narobe.

Drugace pa poglejte okoli sebe kdaj pa ste stali v mercatorju v vrsti skupaj z Pahorjem, Janšo in ostalo "elito". V indiji je vodja izobraževan od mladosti, pri nas pa postane vodja tisti ki dobro švasa v litostroju. Pojma nimajo naši kaj so sploh kvalitete vodje.
micius
# 03.05.2016 ob 08:17
thali in chai morda...
lassi je jogurtov napitek ...
odličen, ampak ni hrana.
Dajana_B
# 03.05.2016 ob 14:51
Dober intervju. Vedno mi je žal, ker potem berem komentarje... Od zdaj naprej jih ne bom več, pa bo. :)
SamoRes
# 03.05.2016 ob 07:43
@skippy
Ti bi držal svet v nerazvitosti, sužnjelastništvu, da bi lahko potešil slo po potovanju in pasel zijala na ljudeh, ki so drugačni. Potem bi morali tudi v Sloveniji še hoditi bosi, pod hišo imeti hlev in gnojno jamo na dvorišču, ženske ne bi imele volilne pravice, zakoni bi bili dogovorjeni, fevdalni gospod in tisti v talarju pa bi vam umerjala vsakdan, to je bila naša kultura, zakaj smo jo zavrgli?
Kazalo