Glej ga, Sloven'c!

Poudarki

  • Italija ima povsem svoja prometna pravila
  • Italijan si vedno vzame čas za pomoč in klepet z neznancem
  • Med 14.00 in 18.00 je hrano skoraj nemogoče dobiti
  • Ženske prvič rodijo v povprečju pri 35 letih
  • Najbolj znan Slovenec v Italiji je Samir Handanović
  • Glavni obrok dneva je večerja
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 63 glasov Ocenite to novico!
Nina Mazgan
Nina prihaja iz vasice Gortina na Koroškem, zdaj pa že slaba tri leta diha italijanski zrak. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Civita di Bagnoregio
Njen najljubši kraj v Italiji je Civita di Bagnoregio, ki je imenovano tudi "mesto, ki umira". Ima le še 16 prebivalcev in je vulkanskega izvora, zato se zaradi trhle kamnine počasi seseda, dostopno pa je zgolj peš. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
       Težje sem se navadila na glasnost, na neupoštevanje pravil na cesti in v trgovinah, na prednost v vrstah, saj vrste tukaj ne obstajajo, ampak se moraš za svoje mesto boriti, na zamujanje in vsesplošno pomanjkanje spoštovanja pravil in zapovedi. Tukaj mi vsi pravijo, da sem po značaju zelo "ponemčena".       
Sagre
Sagre so krajevne kulinarične zabave, ki običajno slavijo kakšen krajevni pridelek, na primer olivno olje, vino, sir, kostanj ... Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
OGLEDALO ITALIJE
 

Izvirno ime: Repubblica italiana
Lokacija: južna Evropa
Ureditev: unitarna parlamentarna republika
Vodstvo: predsednik Sergio Mattarella, premier Matteo Renzi
Površina: 301.338 km2 (72. največja država sveta)
Prestolnica: Rim (2,9 milijona)
Število prebivalcev: 60,782.668
Sestava prebivalstva: 92 % Italijanov, 8 % tujcev (Romunov, Maročanov, Albancev, ...)
Vera: 81 % katoličanov
Glavne turistične točke: Peta najbolj obiskana država na svetu (Rim, Benetke, Firence, Sicilija, Toskana, Alpe ...)
Narni
Narni je umbrijsko mesto z več kot tritisočletno zgodovino. Danes ima 20.000 prebivalcev in leži v neposredni bližini geometričnega središča Italije. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Narni
Narni je bil navdih režiserju filma Zgodbe iz Narnije. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
       Medtem ko se jaz čudim fantovi sposobnosti dialoga na cesti zgolj s kretnjami, se on ne more načuditi moji potrebi po hoji po pločniku ali doslednemu ustavljanju ob rdeči luči na semaforju. Medtem ko se bom jaz s prijatelji dogovorila za srečanje in morda kakšen obrok ob petih popoldan, se on čudi, ali je to kosilo ali večerja in kdo sploh streže hrano ob tako nedefiniranem času. Medtem ko jaz pridno čakam v vrsti, da bi naročila kavo, jo on na drugi strani že pije.       
San Gemini
Mesto San Gemini je poznano zaradi vodnega izvira in znamenite mineralne vode Sangemini. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Nina Mazgan
Nina je nameravala v Italiji preživeti šest mesecev, ki pa so se raztegnili v skoraj tri leta. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
       Stroški hrane in najemnin so približno za 40 odstotkov višji od Slovenije, medtem ko se cene drugih storitev, na primer hrana v restavracijah, razlikujejo kar do 70 odstotkov. V Italiji je obdavčenost izjemno visoka, in to za seboj potegne prevalitev visokih cen na potrošnike.       
Nina Mazgan
Med delovnim obiskom Rima. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Assisi
Znamenito mesto Assisi, rojstno mesto sv. Frančiška Asiškega, vsako leto obišče na tisoče romarjev in turistov. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Zajtrk
Tipični italijanski zajtrk - ekspreso in sladko pecivo. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
       Tina Maze postaja vse bolj znana v zadnjih dveh letih, in če so do zdaj njene uspehe pripisovali bolj srečnemu naključju, ji danes začenjajo priznavati izjemen uspeh. Drugi Slovenci so manj znani, do zdaj sem srečala ljudi, ki so poznali Siddharto pa nogometaše Handanovića, Cesarja in Zahoviča ter morda Jureta Koširja med smučarji.       
Italija
Italijanska kuhinja je izjemno dobra in predvsem zelo pestra. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Tuscia
Tuscia - še ena od vasic, nastalih pod vplivom Etruščanov in nato Rimljanov, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Umbrija
Zaradi pestre zgodovine, arhitekture, pokrajine in kulinarike ni presenetljivo, da Italijo dan za dnem oblegajo turisti z vseh koncev sveta. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
       Italijanska kuhinja mi je ovrgla še en italijanski stereotip. Kuhinja je tukaj zelo raznolika, pestra, preprosta, lahka in zdrava. Pri kuhi se uporablja zgolj oljčno olje, prepovedane so sestavine, kot so maslo, smetana, kečap in podobno. Uživaš lahko v neštetih kombinacijah testenin in predvsem zelenjave, kot so artičoke, polnjeni paradižniki, stročnice, bazilika, blitva ...       
Španske stopnice
Le kdo še ni slišal ali se sprehodil po slikovitih Španskih stopnicah v središču Rima? Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
Rim
Rimski Kolosej je največji amfiteater na svetu in ena največjih stvaritev rimskega časa. Foto: Osebni arhiv Nine Mazgan
       Italija ima popolnoma svoja nepisana pravila vožnje, in če jih ne poznaš oziroma če (kot jaz) preveč razmišljaš o cestnoprometnih predpisih in poskušaš razumeti, kdo ima v križišču prednost, pač ne preživiš ali pa se ne premakneš nikamor. Da se izogne prometnim zamaškom, se veliko domačinov prevaža s skuterji, vendar je to za nevajenega turista ali priseljenca popolnoma nepredstavljivo.       

Dodaj v

Nina iz Italije, kjer se kavo spije v minuti, kuhanje testenin "al dente" pa je umetnost

Italijani so glasni, obupni vozniki in zamujajo, a si vedno vzamejo čas drug za drugega
16. februar 2015 ob 06:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Slovenija se v italijanskih medijih skoraj nikoli ne pojavi. Naše dogajanje ima na italijansko gospodarstvo in politično dogajanje minimalen vpliv," po skoraj treh letih bivanja v Italiji ugotavlja Nina Mazgan.

Nina prihaja iz Koroške, natančneje iz majhne vasice Gortina. V Ljubljani je najprej diplomirala iz politologije - smer mednarodni odnosi, na ekonomski fakulteti pa je naredila še magisterij. Trenutno končuje MBA na šoli Cotrugli Business School in sedmo leto dela za podjetje META Group kot projektni vodja, kjer se ukvarja predvsem s skladom tveganega kapitala ter vodenjem še nekaj drugih evropskih projektov.

Živi v mestu Terni v pokrajini Umbrija, kjer spoznava večplastnost Italijanov - njihovo glasnost, zgovornost, neupoštevanje pravil in sproščenost, po drugi strani pa tudi pripravljenost, da vedno priskočijo na pomoč tujcu. Kakšne so natančno določene zakonitosti zajtrka, kosila in večerje, ali so italijanski moški res "mamini sinčki", kdo je najbolj znan Slovenec v Italiji in kje se dobi najboljša kava v Rimu, si preberite v spodnjem pogovoru.

V rubriki GLEJ GA, SLOVEN'C! predstavljamo Slovence, ki so se iz različnih razlogov odločili preseliti v tujino - nekateri zaradi službe, drugi zaradi ljubezni, spet tretji zaradi nemirnega duha. Je življenje v tujini lepše? Ali kaj pogrešajo Slovenijo? V čem se njihova nova domovina razlikuje od matične? Če ste med njimi tudi vi in ste pripravljeni svojo zgodbo deliti z našimi bralci, nam pišite na naslov slovencivtujini@rtvslo.si.


Znani pregovor pravi: "Vse poti vodijo v Rim." Vas pot ni zanesla prav v italijansko prestolnico, ampak v njeno bližino. Zakaj in kdaj?
Pot v Italijo oziroma bližino Rima me je ponesla zaradi notranje premestitve na delovnem mestu. Družba, v kateri sem zaposlena, ima sedež v mestu Terni v pokrajini Umbrija, ki meji na Lacij in je slabo uro vožnje tako z avtom kot z vlakom oddaljeno od Rima. Pred približno tremi leti me je vodstvo podjetja povabilo, da zaradi potrebe po delu v ožjem timu na nekaterih večjih projektih vsaj za šest mesecev delo pridem opravljat na sedež podjetja. Podjetje sicer deluje mednarodno, s podružnicami v Sloveniji, na Poljskem in v Belgiji, v Bruslju. Šest mesecev se je, kot bi mignil, razpotegnilo že v skoraj tri leta. V tem času so se stvari spremenile; iz turista postaneš priseljenec, iz priseljenca skoraj lokalec, delo in pestrost mednarodnega življenja pa te hitro posrkata vase. Tukaj sem tudi spoznala zdajšnjega partnerja in tako ostala nekoliko dlje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Italija je prava turistična velesila, a "vaša" Umbrija je v primerjavi z Rimom ali Benetkami precej manj oblegana, kljub temu pa še vedno turistična. Kakšno je življenje tam, kako ljudje preživljajo/-te popoldneve in konce tedna? Si želijo privabiti še več obiskovalcev ali imajo raje mir?
Umbrija žal ni deležna turistične promocije kot nekatere druge pokrajine. Deloma je za to krivo pomanjkanje strategije na regionalni ravni in morda moč bližnjega Rima na jugu ter Firenc na severu, ki pritegneta večino obiskovalcev. Tako Umbrija ostane nekako zapostavljena. Življenje tukaj se precej upočasni in veliko je ostarelih vasic, ki jih mladi, v iskanju priložnosti in dela v metropolah, množično zapuščajo, a po drugi strani ravno ta neokrnjenost, simpatičnost in spokojnost, ki veje skozi kamnite ulice in rožnate terase, privabljajo vse več premožnih tujcev, ki tukaj nakupujejo nepremičnine za preživljanje dopusta in morda pozneje upokojitve. Ljudje so odprti in nasmejani, ko vstopiš v bar na kavo, nemudoma postaneš del skupnosti, ki te brez zadržka nagovori z vremensko napovedjo ali zadnjo politično intrigo. Čas tukaj postane relativen.

Kateri so glavni čari Umbrije in po drugi strani "velikega soseda" Rima? Zagotovo vsak Slovenec pozna vsaj nekaj glavnih turističnih znamenitosti italijanske prestolnice, na primer Kolosej, Baziliko svetega Petra, Španske stopnice, Fontano di Trevi, Panteon ... Glede na to, da ste mi omenili, da ste zaradi službe pogosto v Rimu, me zanima, katera četrt, ulica oziroma slavni zgodovinski spomenik vedno znova očarajo vas?
Umbrija, imenovana tudi zeleno srce Italije, je manj poznana in manj promovirana turistična destinacija, a si prav tako ali še bolj zasluži svoje mesto med Toskano, Rimom, Benetkami in Sicilijo. Je pokrajina stoterih majhnih srednjeveških vasic, ki se skromno bohotijo na samih vrhovih skalnatih gričkov in hribov ter nam še danes pripovedujejo zgodbe izpred stoletij. To so Narni, Spoleto, Orvieto, Assisi in še številne druge. Tam lahko dejansko potuješ nazaj v čas in si spočiješ dušo in telo, medtem ko srkaš najboljšo kavo na svetu in se posladkaš z domačo crostato.

Rim je gotovo ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk na svetu, na leto mesto obišče med sedem in deset milijonov turistov in kakšen dan se zdi, da bo mesto kar razneslo od prenatrpanosti in turističnega vrveža. Težko se je odločiti za eno znamenitost, ki bi me najbolj očarala, Rim je toliko več kot samo skupek zgodovinskih in neprecenljivih znamenitosti. Rim je atmosfera, je poezija zelenih parkov v središču kamnitih labirintov, so balkoni, terase in pročelja, ki s svojimi oranžnimi fasadami odsevajo toplino zahajajočega sonca med neštetimi kupolami rimskih cerkva in bazilik, Rim je stereotipna italijanska serenada in kozarec rdečega vina, postreženega v svežem poletnem večeru … Toliko je stereotipov o Italiji in Rimu, a prav ti so tako resnični in pristni, da se ti preprosto prikupijo. Rim očara zgolj z enim preprostim sprehodom vzdolž labirinta ulic in križišč, ki te popeljejo v tisočletno zgodovino ali v romantičen film, kakor koli se pač že tisti dan počutiš.

Ko pomislimo na Italijo, pomislimo tudi na tamkajšnji promet in "nemogoče" voznike. Ima promet v Italiji sploh kakšne zakonitosti in kako se vi znajdete v njem? Ste si morda po italijanski navadi omislili svoj skuter?
Imam se za srečnico, da živim zunaj Rima, ki je znan po prometnem kaosu, čeprav bodo tisti, ki so že vozili po Neaplju, temu zgolj zamahnili z roko. Sicer pa Rim s svojimi več kot tremi milijoni prebivalcev, turisti ter s tistimi, ki v Rim dnevno migrirajo na delo, enostavno ne zmore požirati takšne množice ljudi. Težava je predvsem v neurejenem javnem prometu, ki pa ni zgolj posledica italijanske politične volje, temveč tudi preprostega dejstva, da ob vsaki vrtini za gradnjo nove podzemne železnice odkrijejo novi rimski ostanki, ki izvajanje del ponovno preložijo za nekaj let ali desetletij … Italija ima tudi povsem svoja nepisana pravila vožnje, in če jih ne poznaš oziroma če (kot jaz) preveč razmišljaš o cestnoprometnih predpisih in poskušaš razumeti, kdo ima v križišču prednost, pač ne preživiš ali pa se ne premakneš nikamor. Da se izogne prometnim zamaškom, se veliko domačinov prevaža s skuterji, vendar je to za nevajenega turista ali priseljenca povsem nepredstavljivo.

Drugi stereotip, ko je govor o Italijanih na splošno, je tudi njihova glasnost, zgovornost, ne prav dobro znanje tujih jezikov in slaba splošna razgledanost. Jim s tem stereotipnim gledanjem delamo krivico ali vse to drži? Kolikokrat ste na primer med svojim bivanjem doživeli, da sogovornik še nikoli ni slišal za Slovenijo, čeprav gre za sosednjo državo?
Tukaj moram morda odgovoriti nekoliko diplomatsko, saj sem ne nazadnje našla osebo, ki vse te stereotipe ovrže. Italijani so sicer res zelo glasni, zelo veliko govorijo in res jih veliko slabo pozna tuje jezike. Vendar jim kljub temu delamo krivico, ker ima vse to tudi svoje ozadje in ker ne dopustimo uvideti tudi vseh drugih, pozitivnih lastnosti. Priznam, tudi sama sem prišla v Italijo polna teh stereotipov, a sem jih veliko kmalu ovrgla in predvsem spoznala še drugo plat Italijanov: tisto, da Italijani vedno najdejo lepo besedo zate; tisto, da bi naredili vse, da bi ti pomagali, ko se znajdeš v težavah, in tisto, ki ne pozna koncepta "nimam časa, se mi mudi in kaj hočeš od mene ti, ki te ne poznam". Imam veliko zgodb, kako sem se na primer znašla na nepoznanem križišču ter ob iskanju nasveta pri domačinu, ki ni znal besedice angleščine in jaz takrat še ne italijanščine, končala obdana s celo vasjo, ki se je med sabo prepirala, kdo bi mi dal čim boljši nasvet. Ali ko čakaš v vrsti na blagajni in se vsi v vrsti med seboj pogovarjajo, blagajničarka stranki razlaga, kaj bo kuhala za kosilo, jaz pa v čakanju krotim svojo "slovensko nestrpnost", ker se mi pač vedno mudi. Italijan bo vedno našel čas za lepo besedo in za pomoč - tudi neznancu.

Omenili ste mi, da vaš partner prihaja s Sardinije. Katere njegove "značilno sardinske oziroma italijanske" navade so vas najbolj presenetile in narobe, ali on pri vas opaža kaj, kar se mu zdi "značilno slovensko"?
Teh je nešteto in so vedno znova plod najine zabavne razprave. Medtem ko se jaz čudim njegovi sposobnosti dialoga na cesti zgolj s kretnjami, se on ne more načuditi moji potrebi po hoji po pločniku ali doslednemu ustavljanju ob rdeči luči na semaforju. Medtem ko se bom jaz s prijatelji dogovorila za srečanje in morda kakšen obrok ob petih popoldan, se on čudi, ali je to kosilo ali večerja in kdo sploh streže hrano ob tako nedefiniranem času. Medtem ko jaz pridno čakam v vrsti, da bi naročila kavo, jo on na drugi strani že pije. Glede na to, da prihaja z morja in otoka, kjer je pozimi najnižja temperatura 15 stopinj, pa se tudi čudi, kako v Sloveniji sploh preživimo zimo in sneg. Potem je tukaj še majhnost Slovenije in moje poznavanje vsake tretje osebe po televiziji in novice, kot so nove žirafe v živalskem vrtu. V Italiji je dnevno toliko vsakodnevnega političnega dogajanja, da se takšna novica nikdar ne bi mogla uvrstiti med prioritetne novice, še posebej ne v času osrednjih dnevnih poročil. In še bi lahko naštevala ...

Za italijanske moške velja še en stereotip - da jih je med njimi veliko "maminih sinčkov", ki kolikor se dolgo da uživajo udobno življenje v "hotelu mama". Je kaj na tem?
Tudi to deloma drži. Tukaj se mladi osamosvojijo veliko pozneje kot pri nas. Popolnoma normalno je, da mladi živijo pri starših tudi pri 30 letih in dlje, prav tako si ustvarijo družino pozneje, ženske prvič rodijo v povprečju pri 35 letih. Ta trend se žal zaradi trenutne ekonomsko-finančnega položaja še krepi. Danes je v Italiji med mladimi več kot 40-odstotna brezposelnost in tako mladi res ostajajo doma in živijo na plečih ter prihrankih staršev. Italijanska družba ima sicer veliko osebnih prihrankov, vendar tukaj govorimo o celotni izgubljeni generaciji, ki bo Italijo v prihodnjih letih še veliko bolj udarila, kot se kaže danes.

Ko se pogovarjate z mladimi Italijani, s kakšne perspektive gledajo na svoj izgubljeni položaj? Ali krivijo zanj trenutne svetovne gospodarske razmere, "nesposobno" oblast v Rimu ali so preprosto sami preveč pasivni in le čakajo, da jim bo služba padla v roke?
To je nekako zmes vseh naštetih dejavnikov. Italija je bila vendarle gospodarska velesila in tudi vedno zelo močna v določenih industrijah, ki so jo uvrščale v sam vrh ("Made in Italy"). Danes je svet zelo globaliziran, konkurenčnost velika in tako je tudi Italija nekoliko zgubila svojo moč in položaj, k temu pa prav nič ne pripomore tudi razvejena birokracija in nenehne zamenjave na političnem vrhu. Ljudje so utrujeni od nenehnih obljub in starih obrazov. Poleg tega Italija ne daje prave teže in pomena inovativnosti in močni raziskovalni uspešnosti. Italija ni samo vodilna sila v prehranski, pohištveni in modni industriji, temveč močno prisotna in uspešna tudi na področju inovacij in visoke tehnologije. Številne inovacije, ki so drastično spremenile način našega življenja, prihajajo ravno iz Italije, vendar tega nihče ne ve in nihče temu ne daje velikega pomena, zato tudi med mladimi ostaja v ospredju pomembnost nogometne zmage nad pomembnostjo uspešnosti in znanja. Vse to vodi tudi v nekakšno resignacijo med mladimi, ki ali odhajajo v tujino ali pa ostajajo doma in ne verjamejo, da se lahko kaj spremeni.

Kaj vam je bilo najtežje v prvih dneh ali tednih po selitvi v Italijo?
V prvih tednih sem bila zelo navdušena nad vsem in prav nič me ni zmotilo. Vendar je to, da pravo življenje začneš čutiti šele po šestih mesecih, predtem si neke vrste turist, in če si vsaj malo vnet popotnik in te novo privlači, te na začetku vse navdušuje. Pozneje pa sem morda doživela nekaj notranjih konfliktov ravno zaradi določenih podedovanih navad, za katere si upam trditi, da so tudi malo slovenske. Tako sem se težje navadila na glasnost, na neupoštevanje pravil na cesti in v trgovinah, na prednost v vrstah, saj vrste tukaj ne obstajajo, ampak se moraš za svoje mesto boriti, na zamujanje in vsesplošno pomanjkanje spoštovanja pravil in zapovedi. Tukaj mi vsi pravijo, da sem po značaju zelo "ponemčena".

Pravi "južnjaški" temperament, torej, ki ga pripisujemo vsem sredozemskim narodom od Grčije in Italije do Španije. Torej je nekaj na tem? Zna to človeka kdaj spraviti tudi ob živce?
Tako je, južnjaški temperament je precej prisoten, moramo pa se tudi zavedati, da je Italija zelo raznolika in se od severa do juga sprehodimo skozi 20 različnih pokrajin, ki se med sabo razlikujejo kot 20 držav. Zelo težko je tako posploševati, saj imajo Italijani s severa bolj nemške lastnosti in se popolnoma razlikujejo od južnih, za skrajni primer Sicilijancev. Da bi bolje razumeli ta razkol sever - jug, toplo priporočam ogled komičnega filma Benvenuti al Sud. Menim pa, da je strpnost do drugačnosti ključnega pomena, še posebej, če se odločiš živeti v drugi državi. Ravno ta drugačnost je lahko tako privlačna in predvsem zelo poučna.

Kako ste našli stanovanje, je nepremičninski trg živahen, kakšne so cene in kakovost najemnin?
Rim je zelo drag, stanovanja se najdejo, vendar za majhno enosobno stanovanje hitro odšteješ od 1.000 evrov mesečne najemnine dalje, odvisno seveda od cone. V mestu, kjer živim danes, so cene primerljive naši prestolnici. Življenje je tukaj dražje, je pa res, da so dodatni stroški veliko nižji, saj skozi večino leta ne potrebujemo ogrevanja.

Dejali ste, da so življenjski stroški višji kot v Sloveniji. V čem oziroma pri čem so največje razlike? Je morda kakšna storitev tudi opazno cenejša kot v Sloveniji?
Stroški hrane in najemnin so približno za 40 odstotkov višji od Slovenije, medtem ko se cene drugih storitev, na primer hrana v restavracijah, razlikujejo kar do 70 odstotkov. V Italiji je obdavčenost izjemno visoka in to za seboj potegne prevalitev visokih cen na potrošnike. Določeni izdelki ali storitve, predvsem tisti tipično italijanski in tisti, ki se štejejo kot osnovni (kava, pica), pa so lahko tudi cenejši kot v Sloveniji. Kava tako stane od 80 centov dalje, kos pice pa v povprečju en evro.

Koliko se novice iz Slovenije sploh pojavljajo v italijanskih medijih? Bi lahko ocenili, kakšen sloves ima Slovenija v Italiji, obstajajo kakšni stereotipi o naši državi?
Slovenija se v italijanskih medijih skoraj nikoli ne pojavi. Naše dogajanje ima na italijansko gospodarstvo in politično dogajanje (kot tudi na svetovno) minimalen vpliv. In če nima vpliva, se temu ne daje veliki pomen. Skladno s tem tudi ne obstajajo stereotipi o naši državi. Za velik del prebivalstva, sploh bolj na jugu, je področje in dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije bolj sivo področje. Ena od razlag je tudi ta, da ima Italija tako bogato zgodovino, da skozi učni proces nikdar ne pridejo do zadnjega poglavja učbenika, ki omenja ta del sveta. Po drugi strani tisti, ki o tem nekaj vejo, občudujejo Slovenijo kot najbolj razvito in uspešno državo vzhodne Evrope, prav tako zelo opevajo njene lepote in predvsem čistost ter urejenost.

Dejali ste, da je najbolj znan slovenski "proizvod" v Italiji nogometni vratar Samir Handanović. Kaj pa na primer naša smučarska prvakinja Tina Maze, jo poznajo? Se govori in piše še o kakšnih drugih Slovencih, z najrazličnejših področij?
Četudi je Italija prav tako močna v smučarskih šampionih, vendarle prevladuje pomen nogometa. Tina Maze postaja vse bolj znana v zadnjih dveh letih, in če so do zdaj njene uspehe pripisovali bolj srečnemu naključju, ji danes začenjajo priznavati izjemen uspeh. Drugi Slovenci so manj poznani, do zdaj sem srečala ljudi, ki so poznali Siddharto pa nogometaše Handanovića, Cesarja in Zahoviča ter morda Jureta Koširja med smučarji.

V angleškem jeziku je znan pregovor "When in Rome, do as the Romans do", ki pomeni, da je treba prevzeti običaje in navade krajevnih prebivalcev. Sledite tej modrosti, katere navade v življenjskem slogu Italijanov so vas presenetile, a ste jih kmalu prevzeli?
Res je, določene navade kar nehote in nevede prevzameš, morda najbolj očitna je pitje kave. Od naše močno zakoreninjene navade pitja kave, ki predstavlja predvsem druženje in tudi eno- ali večurno posedanje in klepet ob kavi, je tukaj to obred, ki ne traja več kot eno minuto - kavo največkrat posrkaš kar stoje ob pultu. Druga pomembna stalnica je hrana. Tukaj so pravila časa in koncepta kosila in večerje zelo jasno definirana, zunaj teh, vsem znanih časov, sploh ne boš postrežen in tako se mi je že zgodilo, da sem med drugo in šesto uro popoldne ostala lačna, saj sem zamudila čas kosila in bila prezgodnja za čas večerje. Ne manjkajo pa niti časi aperitivov, ko lahko med šesto in osmo uro zvečer ob naročilu pijače prigrizneš tudi samopostrežno večerjo, ki je vključena v ceno pijače, ali pa sagre – to so za to pokrajino prav specifične kulinarične zabave, kjer se je odlična domača krajevna hrana, nekaj podobnega kot naše primorske osmice.

Povejte kaj več o tem, prosim. Kaj običajno jedo za zajtrk, kosilo in večerjo in katera ura je zanje običajna za omenjene obroke?
Kot rečeno, so časi za obroke v Italiji strogo določeni, prav tako določene so navade, kaj in kako se je. Značilni zajtrk sestavljajo kapučino in slaščica, lahko je rogljiček ali pa sladko pecivo. Tukaj sem imela nekaj težav, saj je bil moj običajni zajtrk veliko konkretnejši, medtem ko je tukaj nemogoče kupiti svež mehek kruh, kaj šele za zajtrk jesti salame in sir. Kosilo je sestavljeno iz lažje pašte z zelenjavo in oljčnim oljem ter kakšno solato - in strogo med eno in drugo uro. Glavni obrok dneva pa je večerja, ki se obvezno kuha in je sestavljena iz mesnega obroka, če je kosilo vključevalo testenine, in narobe, iz testeninskega obroka, če smo imeli za kosilo meso. Kuhanje pa postane pravi obred ob koncu tedna ali ob praznikih, ko se mize šibijo pod težo vseh mogočih kulinaričnih ekstremov in če si del takšne pojedine, domov ne odideš lačen še za nadaljnjih sedem dni.

Če ima Los Angeles Rodeo Drive, London Oxford Street, Pariz pa Elizejske poljane, je v Rimu glavna nakupovalna ulica za butike visoke mode ulica Via dei Condotti, na kateri je mogoče najti vse, od Chanela in Prade do Dolceja&Gabbane, Armanija in Versaceja. Koliko ljudi si sploh lahko privošči tako draga oblačila; ali je biti ne le urejen, ampak oblečen po zadnji modi, eno od nenapisanih pravil Italijanov? Koliko dajo na zunanji videz in modne znamke?
Tako kot v vsaki razviti družbi, se tudi tukaj najdejo tisti najpremožnejši, ki si to lahko privoščijo. Je pa tudi dejstvo, da sta moda in na splošno urejenost tukaj zelo pomembna stalnica vsakdana. Italija je ne nazadnje vodilna svetovna prestolnica mode in velikih dizajnerskih imen. Ni nenavadno, da je to tudi zelo integrirano v njeno kulturno in družabno življenje. “La bella figura” ne nazadnje narekuje pomen dajanja dobrega vtisa.

Z Italijo je seveda povezan tudi Vatikan kot sedež Rimskokatoliške cerkve. Kako Rimljani dojemajo papeža Frančiška, ki zaradi mnogih ljudskih, skromnih in zelo spontanih potez - ravno danes je na primer nenapovedano obiskal enega najrevnejših predelov Rima -, po svetu žanje simpatije in naklonjenost?
Papež Frančišek je tudi med Italijani zelo priljubljen in vedno znova preseneti s svojimi zelo ljudskimi in preprostimi potezami. Velja za "papeža ljudi". Zavrača na primer prebivanje v razkošnih papeških prostorih, češ da so zanj preveliki, ter se naokoli namesto s prestižnim avtomobilom raje prevaža s svojim renaultom 4. Prav tako je pripravljen z najstniki posnetki kakšen selfi.

Ne moremo še mimo dveh stvari, če govorimo o Rimu ali Italiji na splošno - nogometu in kulinariki. Pa najprej o nogometu. Rim ima dve moštvi, Lazio, ki zelo stereotipno in posplošeno velja za "desničarski" klub, za Romo pa naj bi navijale preproste delavske množice. Je takšna ločnica pravilna? Je tudi vas posrkalo italijansko navdušenje za nogomet, ste že obiskali kakšno tekmo na olimpijskem stadionu?
Res je, to rivalstvo med ekipama je že od nekdaj prisotno in ko se v Rimu odvija ta t. i "Rome derby", zastane vsa Italija. O izidih ter smotrnih in nesmotrnih potezah se debatira še tedne pozneje. Čeprav sem sama precej navdušena nad športom, tudi nogometom, pa se tem tekmam vseeno raje izognem in jih občasno spremljam varno pred TV-zaslonom.

Pa končajmo s kulinariko. Testenine, pica, sladoled, kava, vino ... Verjetno zna vsak Slovenec skuhati "špageti alla carbonara", kaj pa se na licu mesta še da odkriti na tem področju, kakšne so trenutno najbolj "in" gurmanske kombinacije?
Italijanska kuhinja mi je ovrgla še en italijanski stereotip. Kuhinja je tukaj zelo raznolika, pestra, preprosta, lahka in zdrava. Pri kuhi se uporablja zgolj oljčno olje, prepovedane so sestavine, kot so maslo, smetana, ketchup in podobno. Uživaš lahko v neštetih kombinacijah testenin in predvsem zelenjave, kot so artičoke, polnjeni paradižniki, stročnice, bazilika, blitva ... Italijanske jedi so preproste, zato ker vsak Italijan ve, da so kakovostne sestavine najboljše, če se družijo le same s seboj in jim ne dodajamo nič drugega.

Lahko pa dodam, da se Italijan s pripravo slovenske carbonare zagotovo ne bi strinjal. Tukaj je že samo pravilna priprava testenin "al dente" precejšnja umetnost in ima točno določena pravila. Sicer pa je Rim znan po pici romani, ki se popolnoma razlikuje od napolitane. Je zelo zelo tanka in v primerjavi s slovensko tudi veliko manj obložena. Med drugimi tradicionalnimi rimljanskimi jedmi, meni manj ljubimi, pa še vedno slovijo vampi, postreženi z bogato paradižnikovo omako in ovčjim sirom, "coda alla vaccinara" - goveji rep, polnjen z zelenjavo, ter "pajata" - tanko črevo mladega teleta ali vola, ki se pripravi v kombinaciji s točno določenimi testeninami.

Pa še to - kateri je vaš najljubši lokal v Rimu, v katerem spijete kavo? In kakšno si običajno naročite?
V bližini Panteona obstaja majhna kavarnica, vedno natrpana in kaotična, imenuje se Sant'Eustachio. A tam postrežejo najbolj okusno kavo, ki se zelo razlikuje od klasičnega ekspresa in katere pripravo hranijo kot največjo skrivnost. Tudi pitje kave ima tukaj prav posebna pravila, tako je skoraj prepovedano naročiti kapučino po 12.00, saj se uživa samo za zajtrk, po navadi v kombinaciji z marmeladnim rogljičkom ali kakšno drugo slaščico. In če imaš za kavo na voljo zgolj minuto in množico, ki čaka v vrsti za teboj, pride v poštev le hiter in nesladkan ekspreso.

IZ PRVE ROKE

Vaša najpriljubljenejša izletniška točka? Civita di Bagnoregio.

Najbolj tipičen spominek?

Magnet vespa.

Najslavnejši državljan?Francesco Totti, haha.
Cena kave in piva v lokalu? Kava 1 evro, pivo 3-5 evrov za 0,33 litra
Tradicionalno rivalstvo?Lazio proti Romi.
Najbolj znan slovenski proizvod? Samir Handanović.
Najkoristnejša beseda?Kretnje in govorica telesa.
Značilna hrana in pijača?Bruschetta in ekspreso.
Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne? Za dobro kosilo je vedno čas.
O čem se trenutno največ govori?O papežu in težavah migrantov iz Afrike.
Najbolj tipično ime in priimek?Giuseppe Rossi.
Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Binder Dandet
# 16.02.2015 ob 07:23
Nisem še prebral. Samo komentar k uvodni trditvi, da se Slovenija v italijanskih medijih ne pojavlja. Pred leti sem nekje zasledil podatek, da okoli 50% (če ne celo več) Italijanov sploh ne ve, kaj je to Slovenija, kaj šele, da bi vedeli, da je njihova vzhodna soseda.
The_Rocket
# 16.02.2015 ob 08:21
Sam sem tudi tri leta živel v Italiji in moram reči, da je bilo to zelo posebno doživetje. Ljudje so na osebni ravni neverjetno prijazni in odprti. Daleč najboljša kuhinja v Evropi pa se lahko Francozi, Španci in ostali pod nosom obrišejo. Edina stvar, ki me je neizmerno motila in se nanjo nikakor nisem mogel navaditi je njihova nerazgledanost... univerzitetno izobraženi ljudje nimajo pojma o stvareh, ki se dogajajo izven Italije... ne moreš se pogovarjati o ničemer - mednarodna politika, mednarodna zgodovina, mednarodni šport... popolna ignoranca...
korotan
# 16.02.2015 ob 07:41
Jep. Js sem se v Firencah na avtobusni pogovarjal z modelom, ki ni vedel niti kaj in kje je Slovenija :)

drugače pa super prispevek, ta rubrika je ena izmed boljših tu
siggi
# 16.02.2015 ob 08:13
Sej ni samo s Slovenijo tako, lih tako ne vejo nic o drugih drzavah. Niti niso ignorantski..pac zivijo svoje zivljenje in se jim fucka za vse ostalo - pa ne namerno, preprosto ne pride do njih niti ne kazejo interesa, ker pac taki so. In ja..kava je mogoce mocna beseda, ker to ni klasicna kava kot pri nas..tudi na obali je tako, da spotoma srknes eno ob sanku. Si pa pri hrani vzamejo cas, za razliko od nas, ki pozremo in bezimo ven :)
foteljas
# 16.02.2015 ob 07:32
Pred približno desetimi leti sva bila z ženo v restavraciji v Vatikanu deležna prav pomilovalno-zgroženih komentarjev sicer nadvse prijaznega natakarja, češ, kako hudo je pri vas v Sloveniji, ker je vojna...???
Daedalus
# 16.02.2015 ob 07:50
...in Italijanov, ki vedo kake pi*darije je delala Italije v prvi polovici 20. stoletja je verjetno manj kot 10%.
davide
# 16.02.2015 ob 08:39
to je res, iz lastnih izkušenj vem, da Italijani pojma nimajo, kje je Slovenija; ko sem jim jo pokazal na zemljevidu, so bili izredno presenečeni, da smo sosedi
somebody_87
# 16.02.2015 ob 13:51
Men se kr dopade, da nismo svetovno znana država. Naj tako še nekaj časa ostane, ta nedotaknjen podalpski raj, dokler nas vse ne preplavi:)

Meni je en Rus enkrat dejal, da se še ne zavedamo kakšni srečneži smo, ker smo ena anonimna mala deželica v osrčju Evrope. Kar ima tudi prav, nihče te ne gleda kot konkurenta, naša država ni nekakšen raj za priseljence iz dežel tretjega sveta (kot je to primer v Italiji in pa tudi Avstriji), Slovenija je ravno po zaslugi anonimnosti ena najbolj varnih držav. Kar se pa tiče ekološkega napredka smo pa daleč pred Italijani. Res ne vidim nikakršne slabosti v tem.

Sicer pa je tudi veliko Slovencev, ki so izjemno nerazgledani in ignorantski. Povprašajte malo ljudi, da vam povedo nekaj o Črni gori npr. (večina niti ne pozna imena prestolnice te države), ali pa o Makedoniji. Moji sošolci v srednji šoli (popolnoma vsi, ne pretiravam) so bili prepričani , da so muslimani in pravoslavci eno te isto. Tko da, niso samo Italijani fenomen, kar se nerazgledanosti tiče...
Lupo
# 16.02.2015 ob 09:43
Italije ne moreš opisovat kot eno realnost. Obsega teritorij od Sicilije, ki je skoraj Afrika, do južne Tirolske, ki je bolj alpska kot Avstrija oz. Švica. In to velja za kuhinjo, navade, štose, jezik, itd.
avilest
# 16.02.2015 ob 08:54
Še eno razliko s Slovenijo pa se da razbrati kar iz teh komentarjev.
Namreč, Italijani so po naravi optimisti, načeloma dostopni, prijazni, pozitivisti. Nikoli, ampak res nikoli, ne boš na italijanskem forumu prebral toliko negativističnih komentarjev, kot jih na slovenskih forumih in spletnih komentarjih, vključno z večino zgornjih.
Atom74
# 16.02.2015 ob 08:17
Ena majhna pripomba...na primorskem niso šestice ampak osmice. :)

ErikD - se ne strinjam s tabo. Enkrat sem govoril z enim italjanom ravno okrog tega. Je rekel, da je opazil, da celotno Italijo povezujejo z fašizmom zaradi par procentov ljudi, ki so fašisti.
Je pa res, da je na severu to bolj čutit kot na jugu.
gesan
# 16.02.2015 ob 09:16
Jaz imam o Italiji zelo mešane občutke.
Vse je odvisno kam greš in v kakšnem času.
Lahko se ti zgodi popolna ignoranca lahko pa si deležen izjemne pozornosti.

To, ali oni vedo ali ne vedo kje je Slovenija mene ne moti do take mere, da bi se s tem moral obremenjevat, ker tudi pri nas smo imeli nekoč v šoli osebe, ki niso vedli na karti Jugoslavije pokazat Makedonije, so računali najbolj enostavne račune na prste...pa potem naredili celo višjo šolo.

Kar se kulinarike tiče, mislim, da je pretirano, če nekdo reče, da je neka kuhinja najboljša.
Jaz sem kar nekaj potoval in marsikaj probal in nikjer nikoli ne bi mogel trdit, da je ena kuhna nekje najboljša...najbolj zdrava.

Včasih mi paše to, včasih ono.
Je pa res, da vsaka kuhna ne spada v vsak ambient, klimo, mentaliteto in vzdušje.

Včasih sem se srečal z mentaliteto enih Indijancev, ki so mi dali zelo lepo osnovo za mislit.
Enkrat je pri njih bila skupina antropologov in so ugotovili, da pravzaprav oni živijo popolni komunizem, ne političnega kot pri nas, tam niso kradli in zlortabljali ampak so res vsi skupaj živeli enost. Od tistih zgoraj do tistih spodaj. Seveda oni niso imeli pojma kaj je to komunizem.

Oni so rekli, da pač iz vsega kar srečajo poberejo samo tisto kar mislijo, da je za njih dobro in zavržejo tisto kar je za njih slabo.

Škoda, da tega nismo sposobni prav vsi. Prav vsepovsod najdeš dobre in slabe lastnosti. Prav vsepovsod.

in še nekaj...
Tudi, če bi sijalo sonce non stop bi to bilo grozljivo za nas.
Acinho
# 16.02.2015 ob 10:37
To da manjši narodi poznajo več o sosednih državah in narodih, kot pa kakšni večji narodi, je nekaj povsem normalnega po celem svetu, zato ne vem odkod tolikšno zgražanje. Sej maš tut v Sloveniji folk, ki recimo pojma nimajo kdo vse živi v Bosni, kateri narodi in podobno in ko jim omeniš nekoga ki je južno od Kolpe, je avtomatično "Bosanc" pa govorimo o folku, ki je živel z nami v isti državi 80 let. Je pa res da mnogo Italijanov enostavno ne ve kje je Slovenija, kaj šele da bi vedeli da gre za sosednjo državo. Mi je bil pa nek Italijan car, ko smo šli v staro Gorico na upravno enoto rihtat neke zadeve pa je le eden izmed nas iz Slovenije znal italijansko in to v nulo (bil je Primorc, logično), ta iz upravne enote pa ga je pohvalil kako dobro govori italijansko in hkrati samega sebe pokritiziral, češ "živim manj kot kilometer od sosednje države stran, pa niti osnovnih besednih zvez v slovenščini ne poznam".

Osebno sem imel srečo, da nas je šola precej vlačila po Italiji in sem imel možnost videt od samega severa (Verona, Milano) prek Toskane (Firence, Siena, San Geminiano kjer je bojda najbolši sladoled na svetu...bil je vrhunski a ker nisem probal vseh na svetu, ne morem rečt a je tudi najboljši ;P) pa do samega juga (Neapelj) in res juga juga (Sicilija). To je enostavno prevelika in preveč raznolika država, da bi jo lahko poenostavil in potlačil v par stereotipov. Severnjaki delujejo precej "kot Nemci"...tudi glede poslovanja je tako, ko si zmenjen ob neki uri, se takrat pojavi in pika...bolj kot greš južno, bolj so te zadeve na izi in fleksibilne.

Je pa prva stvar ki jo opaziš, če si bil tako na severu kot na jugu, izjemna razlika v razvitosti države. Sicilija bi bila, če bi bila recimo samostojna država (pa gre za malce večjo površino od Slovenije in 5 milijonov folka) na ravni najbolj revnih držav v Evropi, vsaj jaz sem dobil tak filing...Neapelj je tudi kriminalno neurejen, medtem ko je sever in tudi osrednji del države (Toskana) zelo lepa in turistično izjemno privlačna. Glede pic in teh znamenitih jedi je pa itak tako, da boš slednjo verjetno najboljšo dobil v kakšnih manjših lokalnih rupetinah za katere pa povprečni turist itak še ni slišal...podobno kot na Balkanu za čevape in nasploh balkanske jedi...boš šel v neko fensi restavracijo (recimo na Skadarliji v BG) pa boš dobil nič posebnega od hrane, pol greš pa v neko zakotno rupo pa dobiš takšno hrano da dol padeš, tko da je pomoje podobna scena s pico tudi v Italiji. Glede hrane mi je v oči padlo (vsaj v hotelih je bilo to), da so bile testenine vedno to kar je pri nas juha...predjed. Zato nam je bilo smešno, ko smo prvič dobili poln talar testenin, se najedli misleč da je to to, potem je pa prišel še šnicl, krompir in ostalo-pać glavna jed :D

Mi pa sogovornica, glede na odgovore deluje zelo prijazno, prizemljeno, za razliko od npr. tiste Avstralke, ki je pisala v stilu kot bi Boga za jajca prijela ker je šla tja. Mogoče edino en manjši minus (bolj v šali kot zares), ko je pisala o velikem rimskem derbiju, mi glede na odgovor deluje kot da ne spremlja nogometa ravno preveč (čeprav sama pravi da ga nekaj), ker če bi ga, potem bi derbi označila z besedami "derby della capitale", kot ga označujejo vsi navdušenci nad italijanskim calciom :P Sicer pa, razen tega (pa še to v šali kot sem rekel), odličen prispevek =)
M_&_M
# 16.02.2015 ob 09:31
Tut jest sem živu v italiji dve leti.
Se dost strinjam s tabo The_Rocket, razn hrane, kje men ni bla nč posebnega. Glede pice je v italiji skor tko kt s sadjem, kupš pa upaš da bo dobr in učas je, učas ni. So pa fast food pice (pice na kos) full mastne. Kava se večkrat na hit spije kt pa, da bi si uzel čas.
Jap, splošna izobrazba je na nuli oz majo letvico kaj je splošna izobrazba precej nizko. Mnogi niti svojih sosednjih regij ne poznajo, kaj šele sosednje države. Za njih se njim pomemben svet skoraj z mestom konča (izkušnja za Rim). Jezik je tut prepreka, en mi je clo reku, da je na eno poklicno šolo hodu in sploh recimo niti enga tujga jezika niso mel, pa tut tisti k so angleščino clo študirali, so raje govorl z mano po italjansko. Pri nas pa če je en tujc v družbi koj prestavmo na angleščino.
Kar se iskrenosti tiče sem meu večkrat občutek, da rečejo eno, mislijo pa kej druzga. Se mi zdi, da smo useen mi mau bolj iskreni (moje mnenje). Pri njih je beseda veliko manj vredna in da kej povejo rabjo veliko veliko časa in besed :). So pa odnosi hitreje in bolj topli kot pri nas, k smo dost zadržani. Lajf si velik bolj na izi jemlejo in ne mislijo preveč naprej. Stvari nardijo kadar je res treba. Sem biu pr enih k so mel net k je non stop crkoval in so moral ruter nonstop resitirat, pa so rekl, da dokler dela ne bojo popravlal.
ZeK
# 16.02.2015 ob 11:55
večina italijanov, sploh južno od Rima, ne ve niti, da je Trst v Italiji.
7up
# 16.02.2015 ob 10:02
Južni Italijani imajo s Severnimi sonarodnjaki verjetno v marsikje manj skupnega kot pa Slovenci.

V znanju tujih jezikov verjetno niso nič slabši, kot pa recimo Rusi, Angleži ali pa Francozi. Ogromno jih pa govori Špansko ali pa Francosko. Od večjih narodov verjetno ang. obvladajo samo Nemci.

Ko je že govora o sosedih. Pomislite, koliko zares veste o Madžarski.
iluvatar
# 16.02.2015 ob 07:18
mene so učili (sem verjel in vedno tam pil) kavo pri Pantheonu v 'Tazza d'oro'.
Sicer pa - fajn prispevek.
daryankoff
# 16.02.2015 ob 11:41
Men se kr dopade, da nismo svetovno znana država. Naj tako še nekaj časa ostane, ta nedotaknjen podalpski raj, dokler nas vse ne preplavi:)
potemkin
# 16.02.2015 ob 10:26
Kot je rekel moj nono v Kraškem dialektu "k´mr cbnš u drek, tm pride wn Tljan".

Problem so Trzacani in njihov zanicljiv odnos do Slovencev. Je pa res, da bolj ko gres v notranjost drzave, manj predsodkov imajo o nas.
Bivši uporabnik
# 16.02.2015 ob 14:10
@somebody_87
Meni je en Rus enkrat dejal, da se še ne zavedamo kakšni srečneži smo, ker smo ena anonimna mala deželica v osrčju Evrope. Kar ima tudi prav, nihče te ne gleda kot konkurenta, naša država ni nekakšen raj za priseljence iz dežel tretjega sveta (kot je to primer v Italiji in pa tudi Avstriji), Slovenija je ravno po zaslugi anonimnosti ena najbolj varnih držav.


Drži. Tole je ključna prednost Slovenije pred vsemi ostalimi državami, IMHO. Zato je - med drugim - dobro biti Slovenec. Lahko si prikrit, lahko pa ne. Imaš izbiro. Francoz, Anglež ali Rus te izbire nima.
Zbornaya Komanda
# 16.02.2015 ob 10:13
Spet tričetrt komentarjev tu, povezanih z užaljenostjo Slovencev, ker jih drugi ne poznajo oziroma ne vedo, da obstajajo. Obremenitve s tem ne bom nikoli razumel niti nisem nikjer drugje na svetu naletel na ta fenomen. Zakaj zaboga bi se nekdo sploh obremenjeval s tem, kako dobro ga poznajo drugi narodi?
The_Rocket
# 16.02.2015 ob 10:35
@ecoboy

80% stvari s tvojega seznama nima zveze z Italijo... Samo za primer: Radio - Marconi je pri "izumu" radia uporabil 12 Teslinih patentov in tudi pozneje je sodišče v USA patent za radio vrnilo Tesli.
Flegica
# 16.02.2015 ob 09:35
Ma težko bi reku in se strinjal da so nerazgledani prej bi reku da trpijo za sindrom velikih narodov... Se mi je pa tudi že zgodilo da sm recimo na tržnici v Salernu sreču tipa ki je vedel več o Sloveniji kot povprečen slovenec . Je pa res da tudi slovenci večinoma nimajo ravno nekega globokega poznavanja sosednih držav. Se pa absolutno ne strinjam glede prometa in jezika. Glede na moje dolgoletne izkušnje bi reku da je promet do Napolija povsem normalen sploh na severu-upal bi si trditi da so vozniki na avocestah mnogo bol zmerni kot pri nas. In tud v Rimu kar se tiče rdečih luči je edino slovenski voznik avtobusa ki nas je peljal na eno konferenco striktno ignoriral rdeče na splošno začudenje voznikov...jezik je pa res da je bil v preteklosti problem samo skoraj vsak nekaj za silo melje. Dosti jih govori tudi kej drugega kot samo angleščino. Težko pa skrijejo naglas. Drugače je pa Italija ena redkih evropskih držav v kateri se nisem nikoli počutil kot tujec-vedno so topli odnosi in prijetno druženje
Black Eagle
# 16.02.2015 ob 08:20
...in Italijanov, ki vedo kake pi*darije je delala Italije v prvi polovici 20. stoletja je verjetno manj kot 10%.

Vprašaj nas slovence koliko vemo,,,,
Napisal bi več, če nebi brisal


Italija je lepa. Moja Slovenija pa je čudovita!
gesan
# 16.02.2015 ob 09:18
Drugače pa, fajn se mi zdi, da čimveč ljudi pošilja prispevke iz svojih potovanj.
gesan
# 16.02.2015 ob 09:05
avilest
# 16.02.2015 ob 08:54
....................................
Frustracionalizem majhnosti je lahko zelo trdovratna zadeva!
amnik1960
# 16.02.2015 ob 11:03
Sta 2 Italiji. Tista do Rima in tista od Rima do kanca škornja.
Vision
# 16.02.2015 ob 11:04
@ecoboy, na eni strani ne rabimo več telefona, ker ima 80% ljudi na Zemlji prenosne telefone, baterije so itaq že vse Li-ionske, ki bodo pa tudi čez 5-10 let šle v pozabo, za renesanso 98% folku dol visi, alternative razpršilcu pa ni na vidiku. Pa imamo izumitelja smucarskih vezi za skakalce, pa glede umetnosti in kulture Plečnika, ampak hej, kaj bi tebi to razlagal, ti kar bodi zafrustriran še naprej, tukaj je bistven ta članek in izkušnja Slovenke v Italiji iz prve roke.

Res imam rad to rubriko. Lp
daryankoff
# 16.02.2015 ob 11:36
A se cudis,da nas 72% EVROPEJCEV ne pozna?

Glavni razlog je v izobraževalnem in medijskem sistemu v teh državah. Razlike med zahodnimi in vzhodnimi državami so glede tega precej velike. Pri nas se recimo v šolah pri zgodovini in geografiji učimo o celem svetu, v Italiji, ZDA, Franciji, Nemčiji itd. skoraj samo o svoji državi. V tuje medije Slovenija skor nikol ne pride, izjema so športni uspehi, naravne katastrofe in finančna kriza. Če pogledaš naše medije, veliko več je novic iz tujine kot naših. Samo razgledani ljudje vedo, kaj ali kje je Slovenija, ostali enostavno skor nikol v življenju ne slišijo zanjo. Tko kot če bi Slovenca vprašal kje je Niger in kaj veš o tej državi. Mnogi pa sploh ne bi vedli, da gre za državo.
kraut
# 16.02.2015 ob 11:14
@ecoboy...

Nekaj dosežkov tvojih Italijanov so kolegi že popravili, jaz bom dodal še avtocesto, ki je nemška last.... pa mimogrede, nekaj tvojih izumiteljev si celo narobe napisal... to je nedopustno za tako ponosnega Italijana...
Sicer se pa vsi navedeni izumi skrijejo ob tvoji neverjetni aroganci, s svojimi izjavami pa na Italijo mečeš samo slabo luč....
potemkin
# 16.02.2015 ob 10:31
@ecoboy

Mogoce bi najprej dokoncal srednjo solo in sele nato blodil na veliko.

Atomska energija (Fermi) - bil je del ekipe, ki je sestavljala atomsko bombo
Motor (Barsanti in Mateucci) - si ze slisal za Gotlieb Dailmerja in Karla Benza?
Mikroprocesor (Faggin Federico) - LOL
Racunalnik (Piergiorgio Perotto) - LOL na kvadrat
dufus
# 16.02.2015 ob 18:36
italija je zakon!
sam grem vsaj 2x letno tja na dopust in tako sem si je ze lep del ogledal.
po mojih izkusnjah so v zadnjih letih z anglescino zelo napredovali in prakitcno povsod je nekdo, ki zna dobro anglesko. povsem drugacne izkusnje, kot naprimer v franciji, kjer ne razumejo niti besede hello:)
priznam, da tudi jaz o madzarski ne vem veliko, vem pa toliko vec o italiji, ker me pac zelo zanima, madzarska pa pac ne. in po tej strani razumem italijane, so pac vase zagledan narod in jim je vseeno kaj se dogaja zunaj njihovih meja. plus to, da je italija ogromna in z zelo bogato zgodovino, pa pac nimajo casa vsega predelat. saj bi bilo pri nas verjetno enako, pa imamo tako majhno drzavo, da bi zgodovino in geografijo predelali v dveh letih osnovne sole, ce se ne bi ucili se o sosedih:)

sicer pa super clanek, kot vsak teden!!
bismark
# 16.02.2015 ob 18:06
Vidim, da se je Milenko vrnil ( Ecoboy )! Še čudno, da ni spet začel s tisto njegovo nebulozo o tem, kako Slovenija nima niti ene znamenitosti.... Nerazgledan turistični delavec!

Drugače Italija turistično zelo zanimiva, raznolika.... običajno so najlepši deli daleč od turističnih hitov. Kar se tiče pa "italijanske zaplankanosti", pa je vseeno potrebno priznati napredek. Imam nekaj sorodnikov v severnem delu Italije in lahko trdim, da so vsaj v izobraževalnem delu precej podobni nam. Tudi angleščina ni več tak tabu, vsaj pri "mlajši" generaciji ne. Je pa res, da ne dajejo toliko poudarka na zunanji svet in zunanjo politiko. Tudi medijsko niso toliko bombardirani z vseh strani o vsakem pasjem prdcu, ki se je zgodil nekje in ki ga običajno naša STA tako rada povzema po ameriških trobilih.
Binder Dandet
# 16.02.2015 ob 11:15
@7up:
"Ko je že govora o sosedih. Pomislite, koliko zares veste o Madžarski."

Sem prepričan, da ni Slovenca, ki ne zna našteti sosednjih 4 držav. Četudi so med nami takšni, ki so primerjali vrednost slovenskega in grškega evra.:)
Binder Dandet
# 16.02.2015 ob 11:14
@energetik10:
"In zdej bo pol slovencev šlo v jok, ker italijani ne vedo kje in kaj je Slovenija...pejte mal po svetu, pa boste vidli, da še marsikdo ne ve."

Jaz razumem večje narode, da se ne obremenjujejo toliko z zunanjim svetom. Nerazumljivo pa mi je, da ne poznaš sosedov. To so pa res osnove! Pa je čist vseeno a si majhen Lichtenstein, večja Italija ali ogromne ZDA.
ecoboy
# 16.02.2015 ob 10:21
"Pred leti sem nekje zasledil podatek, da okoli 50% (če ne celo več) Italijanov sploh ne ve, kaj je to Slovenija, kaj šele, da bi vedeli, da je njihova vzhodna soseda."

72% EVROPEJCEV ne ve kaj je Slovenija (uradni podatki Eurostat 2012)
dharma
# 16.02.2015 ob 08:41
Mal bom žleht..."Slovenija se v italijanskih medijih skoraj nikoli ne pojavi. Naše dogajanje ima na italijansko gospodarstvo in politično dogajanje minimalen vpliv," gre fenomenalno skupaj z Massijevo izjavo, da je uspeh njegove smučarke največja promocija za Slovenijo!
dharma
# 16.02.2015 ob 11:55
ecoboy in ostali podobni....poleg mmcja si odprite še google pa recimo vtipkajte
Peter Flojančič, pa Herman Potočnik, pa ladijski vijak - sicer ga je naredil čeh vendar je bil stesitran na Krki, pa Puch je bil iz Ljutomera pa še in še...
kraut
# 16.02.2015 ob 11:37
Izvoli predlagat tvojo delitev Evrope, mogoče jo bodo pa sprejeli, dokler je pa ne bodo, smo kar lepo srednja Evropa...
In imam se za ponosnega Slovenca, verjetno tudi marsikdo drug na tej strani,tako da tvoji komentarji so zame osebna žalitev. Če bi se v živo pogovarjala na takem nivoju kot ga imaš ti sedaj, bi z veseljem stegnil roko...
ponosnikmet
# 16.02.2015 ob 08:54
foteljas
Pred približno desetimi leti sva bila z ženo v restavraciji v Vatikanu deležna prav pomilovalno-zgroženih komentarjev sicer nadvse prijaznega natakarja, češ, kako hudo je pri vas v Sloveniji, ker je vojna...???

A v 0,5 km2 veliki državi imajo celo restavracijo?
Drugače pa smo lahko veseli da nas pozna vsaj 10% makaronarjev...
la.sonrisa
# 16.02.2015 ob 13:46
meni je Italija ena najboljših destinacij v Evropi za dopust, ker je (vsaj proti jugu) večino leta fajn toplo, hrana dobra in ljudje prijazni. Je pa res, da njihovo nepoznavanje sosednjih držav malo čudno izpade. Rim mi je the best, ampak ne bi več živela v mestu, kjer se ne bi mogla v miru vozit z avtom. in v Rimu se ne jaz ne bi mogla :)
tulalip
# 16.02.2015 ob 16:22
Svet se ne vrti okoli Slovenije.
ultras_gorica
# 16.02.2015 ob 14:29
Jasno da Korošica ne bo dolgo ostala samska v Italiji.
M_&_M
# 16.02.2015 ob 13:36
7up
Vsaj za Etno, najvišji delujoči vulkan v Evropi, si pa zih slišu ane? Pa hočeš nočeš si tut mogu slišat kok je bla prežeta z raznoraznimi tokovi ljudstev, vsaj grki, sumerci pa arabci no, sredozemlje je biu center v antiki.
fah-q
# 16.02.2015 ob 11:59
lahko se nočujete z "Luiggija" ki pride s svojim starim Fiatom tankat k nam...ma če ne veste kaj vse je Italija, kolko pred ZDA, Nemčijo, VB ipd je družbeno to govori o vas, ne o Italiji. Glede kreativnosti, izumov, dizajna, znanosti, umetnosti je že tisočletja Italija vrh naše civilizacije. V končni fazi so imeli kanalizacijo in vodovod v časih ko druge države niti ne vedo kaj se je na njihovem ozemlju sploh dogajalo, kdo je tam bil in kaj počel....Če bi za vsak izum in svetu dano znanje (tako kot za vsak dr*k zaračunajo VB ali ZDA) moral svet plačevat bi bili po BDP krepko najvišje.

In če za dodatek-Emiglia Romagna je regija, ki jo dejansko lahko damo kot primer najboljše prakse v ekonomiji na svetu. In ravno to omogoča model najbližje demokraciji kot načinu delovanja. Tudi tu so desetletja pred ostalimi.
Macja taca
# 16.02.2015 ob 11:45
Z zanimanjem sem prebrala cel članek. Res mi je bil všeč. Pregovori so pa verjetno latinski, ne?
daryankoff
# 16.02.2015 ob 11:24
Samo v Trstu in Gorici vejo ljudje, kje ali kaj je Slovenija:) Bolj kot greš zahodneje in južneje, manj je takih. Drgač se pa men od italijanskih mest najbolj dopade Torino. Ni preveč turističen, okolica je zlo privlačna v vseh letnih časih, kulinarika je dobra in seveda bicerin:)
Vipavec
# 16.02.2015 ob 23:18
Bravo.Dober prispevek.
KOlikor je bil tisti "avstralski" poden je ta simpatičen in dober.
Hvala in lp
Jon Sneg
# 16.02.2015 ob 17:15
Pizza v turističnem predelu Benetk,..., ni vredno izgubljati besed,..., ker tisto sploh ni pizzi podobno. Ampak saj je vedno tako, da je potrebno poiskati lokale, kamor zahajajo domačini in ne turisti. Taki lokali pa se ponavadi nahajajo vstran od glavnih turističnih poti.

Sem pa bil prijetno presenečen v Rimu, kjer je bila pizza odlična,....
energetik10
# 16.02.2015 ob 09:34
In zdej bo pol slovencev šlo v jok, ker italijani ne vedo kje in kaj je Slovenija...pejte mal po svetu, pa boste vidli, da še marsikdo ne ve. po eni strani smo res slovenci bolj razgledani, ampak a nam to res koristi? toliko novic iz tujine kot se jih predvaja v slovenskih medijih jih ni v nobeni drugi državi...
Kazalo