Morda danes, v času viktorijanske Anglije, ko je bila uporaba revolucionarnega parnega pogona še v povojih, pa vprašanje ni bilo prav nič za lase privlečeno. Na enem od dolgih poletov, ko boste brzeli nad celinami, vzemite v roke knjigo očeta znanstvenofantastičnega romana Julesa Verna V 80 dneh okoli sveta in se zamislite, koliko lepot tujih dežel spregledate, ko tako drvite več tisoč metrov nad Zemljino površino.

Ob pisanju dela V 80 dneh okoli sveta ni Jules Verne prav nič skrenil s svoje pisateljske poti. Popisovanje romanja okoli Zemlje je bilo v drugi polovici 19. stoletja pristna znanstvenofantastična literatura. Parni stroj je bil namreč tako presenetljiv izum, da so se ga ljudje bali prav tako, kot se človek 21. stoletja boji okvar v jedrskih elektrarnah.

Vernov junak je tokrat londonski aristokrat in zaprisežen samec Phileas Fogg, ki dneve preživlja v klubu Reform, zbirališču brezdelnih premožnih meščanov. Pozornost mož vzbudi članek o odprtju nove železniške proge v Indiji, ki naj bi skrajšala čas potovanja po indijski podcelini in naj bi bilo mogoče po novem svet prepotovati v samo 80 dneh. Čeprav je članku priložen natančen urnik potovanja, v uresničljivost podviga ne verjame prav nihče. Razen Phileasa Fogga. Da bi kolegom dokazal svoj prav, sprejme stavo 20.000 funtov in se s slugo Passepartoutom poda v pustolovščino.

Junaka pot vodi prek Sueškega prekopa in Rdečega morja v Indijo, kjer naletita na prve težave. Poročilo v časopisu se izkaže za lažnivo, saj del proge še ni dokončan, zato mora Fogg del poti premagati kar na slonu. Čeprav je v zamudi, mu plemenito srce ukaže, da poskuša rešiti mlado in – le kaj drugega bi lahko pričakovali – prelepo vdovo Aoudo, ki bi v skladu z zapovedmi hindujskega rituala sati morala možu slediti v smrt. Po neuspešnem iskanju Aoudinega sorodnika, ki bi mladenki lahko ponudil zavetje, se Fogg celo odloči Aoudo vzeti s seboj v Evropo.

Ker se je po zapletih v Indiji Foggov potovalni načrt porušil, je nadaljevanje zgodbe polno razburljivih peripetij z iskanjem vlakov in ladij, ki bi našega junaka rešilo pred sramotno izgubo stave. V vsakdanjem življenju povsem pošten gospod celo podkupi posadko v Bordeaux namenjenega parnika, da ladjo usmeri proti Britaniji.

Phileas Fogg je tako zatopljen v potovanje, da ne opazi, da je že ob prehodu Sueškega prekopa »dobil družbo«. Fogga je na piko vzel Fix, detektiv Scotland Yarda, ki je prepričan, da Fogg ni nikakršen pustolovski popotnik, ampak bančni ropar na begu. Ko že vse kaže, da bo Foggu uspelo ubraniti čast, ga ob skoku na britansko ozemlje Fix aretira in zadrži v priporu. Čas neusmiljeno teče in se … izteče. Ko Fogga z opravičilom zaradi napačne presoje zagretega detektiva Fixa končno izpustijo, se poraženec osramočeno poda domov in šele naslednji dan zbere pogum za obisk kluba. Poraženec?

Ko se Fogg s skoraj 24-urno zamudo prikaže v klubu, ga ne sprejmejo posmehljivi komentarji. Sprejmejo ga začudeni pogledi in čestitke. Še bolj začuden pogled pa zasije s Foggovega obraza. A le za nekaj trenutkov. Hitro se namreč spomni …. Nič ne bo z razlago. Če želite izvedeti, kako je Phileasu Foggu uspelo v 80 dneh premagati pot, boste morali kar sami pogledati v knjigo.

Roman v 80 dneh okoli sveta je eno najbolj znamenitih del Julesa Verna. Slikovita in napeta zgodba ter romantični konec so prepričali tudi filmarje. Po knjigi je bila posneta že vrsta filmov in nadaljevank. Najbolj znani sta zagotovo filmski priredbi iz leta 1956, v kateri je Phileasa Fogga odlično upodobil David Niven, in iz leta 1989. V slednji si je z vlogo Fogga pot k filmski slavi skoval Pierce Brosnan, zajedljivega detektiva Fixa pa je upodobil nepozabni Peter Ustinov.